V tretje gre v vlado

Navkljub slabim volilnim rezultatom je slovaškemu premierju Robertu Ficu uspelo sestaviti novo vladno koalicijo.

Objavljeno
17. marec 2016 09.41
Boris Čibej
Boris Čibej

Na začetku marca je socialdemokratska stranka Smer na parlamentarnih volitvah izgubila absolutno večino, ki ji je prejšnja štiri leta omogočala samostojno vladanje. A ker je njen predsednik Robert Fico v vlado pritegnil še eno manjšinsko, eno desnosredinsko in eno skrajno desno stranko, bo še tretjič zapored vodil slovaško vlado.

Robert Fico, ki ima do jutri čas, da sestavi novo vlado, je v sredo sporočil, da bodo v njej poleg njegove Smeri, ki ima v novem sklicu »Národne rade« 49 sedežev, še skrajno desna Slovaška narodna stranka (SNS) s 15 poslanci, stranka madžarske manjšine Most-Híd (11 poslancev) in desnosredinska Mreža (#SIEŤ), ki ima deset sedežev v 150-članskem enodomnem parlamentu.

Nova vlada bo imela parlamentarno večino, ne pa tudi podpore vseh poslancev iz strank nove vladajoče koalicije, saj so kar trije, mogoče pa celo štirje parlamentarci Mreže ter drugi človek in soustanovitelj Mosta Zsolt Simon uprli temu, da bi njihove stranke vstopile v vlado. Eni nasprotujejo povezavi z SNS; zaradi vstopa te nacionalistične, antisemitske in protiromske stranke v Ficovo vlado, so pred osmimi leti evropski socialisti Smer celo izobčili iz svojih vrst. Drugi se ne strinjajo z agresivno protiprebežniško retoriko, ki je med predvolilno kampanjo »socialdemokrata« Fica proslavila v svetovni javnosti. Simon pa je izjavil, da enostavno ne verjame, da bo Fico izpolnil kar koli od tega, kar je obljubljal.

Nova koalicija je že napovedala, da bo znižala korporativne davke z 22 na 21 odstotkov, politolog Zsolt Gal z bratislavske Univerze Komenskega pa pravi, da bo njena glavna naloga borba s korupcijo. »Razdeljevanje javnih sredstev in uporaba denarja iz skladov Evropske unije sta prežeta s korupcijo. To je sistemski fenomen na Slovaškem,« je Gal povedal za francosko agencijo AFP. V koaliciji obljubljajo tudi, da bodo v naslednjih štirih letih ustvarili kar 100.000 delovnih mest. A ni nujno, da bo ta »poroka iz preračunljivosti, s katero so se hoteli izogniti predčasnim volitvam«, kakor se je izrazil politični analitik s Slovaške akademije znanosti Pavol Babos, tako dolgo trajala. Vsekakor pa bo po Babosovem mnenju zdržala do konca leta, ko se bo končalo polletno slovaško predsedovanje EU.

V novi koaliciji so si že razdelili ministrska mesta. Fico ostaja premier, največ težav pa je bilo pri pogajanjih, kateri stranki bo pripadlo ministrstvo za zdravstvo. Ta resor je najbolj v razsulu, zdravstvo pa so v zadnjem času pretresali korupcijski in nepotistični škandali, v katere je po pisanju slovaških medijev vpletena »hobotnica« oziroma mreža med sabo in z oblastmi povezanih ljudi, ki nadzirajo pretok sredstev v zdravstvu. Po zadnjih informacijah si je resor navkljub uporu vseeno priborila Smer, ki bo prevzela še vodenje ministrstev za zunanje in notranje zadeve, gospodarstvo, finance, kulturo, socialo in delo. Drugi resor, ki so ga v zadnjem času pretresali škandali, je šolstvo, Slovaška pa je pred volitvami doživela kar nekaj učiteljskih stavk. Kakor kaže, bo ta resor pripadel SNS, ki je šolstvu že »nadzorovala« v vladi izpred osmih let. Po mnenju slovaškega analitika Miroslava Kusyja je to slaba novica, ker šolstvu grozi, da ga bo prevel nacionalistični duh. SNS, ki ji je koalicija podelila tudi mesto predsednika parlamenta, bo bdela še nad kmetijstvom, drugi sporni resor, ki ga bodo prevzeli ti skrajni desničarji, pa je obramba. Mostu sta ostala pravosodje in varstvo okolja, Mreža pa se je morala zadovoljiti z enim samim ministrstvom: prometnim.