Finska po letih recesije in nizke rasti išče pot iz krize

Dolgoročna stabilnost finskega gospodarskega modela je pod vprašajem, pod vse večjim pritiskom je tudi socialna država.

Mon, 14.03.2016, 18:00

Zniževanje javne porabe in liberalizacija trga dela od izbruha svetovne finančne krize veljata za najučinkovitejši način izboljšanja konkurenčnosti. Države, kot so Švedska, Velika Britanija in Irska, danes, predvsem po zaslugi strukturnih reform, izpeljanih v zadnjem desetletju, beležijo zdravo gospodarsko rast.

Toda na Finskem do večjih sprememb v istem obdobju ni prišlo. Javna poraba še vedno dosega visokih 59 odstotkov bruto domačega proizvoda, trg dela pa ostaja izrazito neprožen. Edino, kar se je v zadnjih letih v resnici spremenilo, je bilo povpraševanje po finskih proizvodih, ki je zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji, pomembni trgovinski partnerici, in težav domače industrije, močno upadlo.

Skandinavski model socialne države se je v teh razmerah znašel pod čedalje večjim pritiskom. Veliko ljudi po letih recesije in nizke gospodarske rasti ne verjame v njegovo dolgoročno vzdržnost. Na drugi strani se vse več Fincev, med njimi tudi nekateri vidni politiki, sprašuje, ali bi bile težave bolj obvladljive, če njihova država ne bi bila članica evrskega območja.

Omejene možnosti za rast

Finska, ki je lani zabeležila zgolj 0,4-odstotno gospodarsko rast, čedalje bolj odstopa od evropskega povprečja. V negativnem smislu. Obseg skandinavske ekonomije je za sedem odstotkov manjši, kot je bil v obdobju pred izbruhom svetovne finančne krize, brezposelnost pa je od leta 2008 narasla na skoraj deset odstotkov. Ena največjih zagovornic evropske varčevalne politike v zadnjih letih, nekoč opevana kot model učinkovitega gospodarstva, se po hitrosti okrevanja že več let uvršča na sam rep EU. Novo znižanje kreditne ocene, tokrat s strani bonitetne agencije Fitch v tem pogledu ni bilo nič neobičajnega. Fitch je v petek postala že druga agencija, ki je Finsko izključila iz elitnega kluba držav z najvišjo kreditno oceno (trojni A). Pri Standard & Poor's so to storili konec lanskega leta.

Razlog? Analitiki v trenutnih razmerah vidijo malo možnosti za oživitev gospodarske rasti, finska ekonomija ostaja ranljiva na šoke. Medtem ko večina držav v regiji beleži boljše rezultate, Finska ostaja na mestu ali celo nazaduje. Finančni minister in nekdanji premier Alexander Stubb o svoji državi govori kot o novem „bolniku Evrope". Njegova ocena se na prvi pogled zdi pretirana; Finska ima navsezadnje še vedno enega manjših javnih dolgov v evrskem območju in se zadolžuje brez problema.

Toda leta stagnacije so pustila svoj davek: dolgoročna stabilnost njenega gospodarskega modela je pod vprašajem, na preizkušnji je tudi socialni konsenz.

Po skoraj letu dni napornih pogajanj bo vlada v prihodnjih dneh poskušala skleniti nov socialni sporazum, ki bo zmanjšal nekatere pravice delavcev, a hkrati ustvaril pogoje za odpiranje na tisoče novih delovnih mest. Financial Times je pogajanja proglasil za enega največjih preizkusov vzdržnosti tradicije sodelovanja med podjetji in zaposlenimi, ki je zaznamovalo razvoj finske družbe po koncu druge svetovne vojne in na podlagi katerega je država postala eno najuspešnejših gospodarstev na stari celini.

Manj pravic, nova delovna mesta

Največji sindikati so prejšnji teden pogojno pristali na predlog reforme trga dela, s katero hoče vlada izboljšati konkurenčnost domače industrije in na ta način povečati izvoz. Reforma, napovedujejo predstavniki oblasti, bo ustvarila 35.000 novih delovnih mest. Toda zaposleni bodo morali delati dlje časa, za manj denarja, znižala se bodo tudi nadomestila za dopust. Nekaj več bodo morali odšteti tudi za pokojninsko zavarovanje, medtem ko se bodo stroški delodajalcev na tem področju znižali. Sindikalna stran dogovor pogojuje z davčnimi olajšavami, s katerimi bi vsaj nekoliko ublažili pritisk novih ukrepov na prebivalstvo.

Dogovor, za katerega gospodarski minister Olie Rehn verjame, da bi bil lahko sklenjen že v prihodnjih dneh, je po mnenju strokovnjakov korak v pravo smer, toda sam po sebi verjetno ne bo rešil finskih težav s konkurenčnostjo. Finsko gospodarstvo še vedno močno čuti posledice stagnacije papirne industrije in tehnološkega podjetja Nokia, ki ju je čas v zadnjih letih dobesedno povozil. Nič manj problematičen ni upad trgovanja z Rusijo. Istočasno s pogajanji o reformi trga dela se na Finskem odvija še ena naporna razprava, in sicer o tem, kakšno vlogo je pri njenih trenutnih težavah odigral evro.

Parlament bo o tej temi predvidoma razpravljal v prihodnjih tednih, potem ko je več kot 53.000 ljudi podpisalo peticijo, v kateri pobudniki od vlade zahtevajo razpis referenduma o izstopu države iz evrskega območja. Pobudniki ideje vztrajajo, da bi bil položaj države bistveno boljši, v kolikor bi imela možnost razvrednotiti svojo valuto, tako kot je to storila sosednja Švedska.

Vprašanje je, seveda, ali bi bilo to na koncu dovolj in ali sta skandinavski gospodarstvi sploh še primerljivi med seboj po vseh reformah, ki je Švedska sprejela v zadnjih letih. Večina argumentov zagovornikov izstopa po mnenju ekonomistov ne zdrži kritične presoje; tudi zato, ker je bila Finska v času krize ena redkih držav, ki se kljub evru ni dražje zadolževala.

Prijavi sovražni govor