Francija zahteva boljši nadzor

Bruselj – Na ravni EU se po pariški tragediji še pripravlja skupni odziv, s katerim naj bi v prihodnje zagotavljali večjo varnost pred terorističnimi napadi.

Pariz po napadih ne pričakuje le pomoči članic na podlagi klavzule o vzajemni obrambi, ampak tudi strožje varnostne ukrepe. Pred petkovim izrednim zasedanjem ministrov za notranje zadeve EU so pripravili tri osnovne zahteve. Tako Francija pričakuje, da bi na zunanji schengenski meji začeli izvajati sistematičen nadzor potnikov. Druga zahteva je čimprejšnje sprejetje direktive o zbiranju podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki je že dolgo v evropskih postopkih sprejemanja. Tretja zahteva je učinkovitejši obračun s črnim trgom orožja v EU.

»Schengen ni težava,« je prepričan evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos. Schengenski sistem da članicam na zunanji meji dopušča dovolj orodij za zahtevano temeljito, sistematično pregledovanje potnikov. To v primeru sumov velja tudi za državljane EU. Strožje nadzorovanje potnikov na mejah bi pomenilo primerjanje njihovih podatkov z bazami sumljivih. Logika v ozadju zahtev za večjo strogost je, da se džihadisti, ki so državljani Unije, laže gibljejo čez schenegenske in tudi sicer čez evropske meje.

Avramopulos od članic pričakuje boljšo izmenjavo informacij, ki da med nekaj članicami še ne deluje. Po oceni Bruslja schengena kot največjega dosežka ne bi smeli spodkopavati. Za boljši nadzor meje predlagajo skupno obalno stražo med Španijo in Črnim morjem. Najbolj kočljivo vprašanje je nadzor grško-turške meje, ki je – kot se je pokazalo med begunsko krizo – preveč prepustna. Grški premier Aleksis Cipras na srečanju s turškim kolegom Ahmetom Davutoğlujem napovedal, da bodo takoj začeli usklajevanja s Turčijo glede bitke proti tihotapcem ljudi.

Direktiva PNR je ena od bolj žgočih evropskih vprašanj, četudi je Unija podoben sistem že sprejela v sporazumu z ZDA. V skladu z njo bi države dobile kopico podatkov o letalskih potnikih , denimo njihovih potovanjih, načinu plačila, prtljagi. Z njihovo obdelavo bi varnostni organi laže identificirali sumljive osebe. Zaradi zadržkov glede varstva osebnih podatkov je bilo sprejemanje direktive v evropskem parlamentu ustavljeno. Oživljeno je bilo po januarskih napadih na Charlie Hebdo. Evropska komisije si želi njeno sprejetje do konca leta.

Glede črnega trga z orožjem je Unija napovedovala ukrepe že po Charlie Hebdo in opozarjala, da veliko kalašnikovk pride na evropski trg z območja nekdanje Jugoslavije. Po novem evropska komisija predlaga strožja pravila prodaje orožja. Tako zasebniki sploh ne bi smeli več kupovati polavtomatskih pušk. Zagotovili naj bi tudi boljšo sledljivost poti orožja v EU. V Bruslju spet napovedujejo programe, s katerimi naj bi preprečevali radikalizacijo na spletu. Glede tega Avramopulos pričakuje konstruktivno vlogo spletne industrije pri odstranjevanju vsebin.