Francoska civilna družba proti digitalni policijski državi

Poslanci so sprejeli zakon, s katerim iščejo novo ravnovesje med svobodo in varnostjo.

Objavljeno
05. maj 2015 18.14
FRANCE-POLITICS-LABOUR-UNION
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika

Sprejetje predloga zakona o obveščevalni dejavnosti je bilo gladka­ formalnost, poslanci so se o njem bolj kot ne sporazumeli že pred časom, parlamentarna razprava je potihnila sredi aprila. Zdaj bo na vrsti senat, potem pa naj bi o besedilu, kot je obljubil predsednik­ države Hollande, ­presojal tudi ustavni svet ...

Medtem ko se politika ne vznemirja, se zdi besedilo »nevarno« številnim človekoljubnim organizacijam (Amnesty International, Reporters sans frontières ...) in, med drugim, še nacionalni posvetovalni komisiji­ za človekove pravice (CNCDH), sindikatu sodnikov ipd. Še več, peticijo proti novemu zakonu je podpisalo več kot 119.000 Francozov; konec aprila so jo izročili predsedniku vlade Manuelu Vallsu, ki bo menda lahko imel po novem - po funkciji - veliko v rokah škarje in platno. Podpisniki so zahtevali umik zakonskega predloga, ki so ga poslanci sprejeli po hitrem postopku, saj da nočejo živeti v »digitalni policijski državi«. Nujno da je najti boljše ravnovesje med varnostjo in svobodo, nad grožnjo terorizma da se ni mogoče postavljati z »avtoriteto antisvobode«.

Pojavila se je še peticija Ni pigeons, ni espions (Niti golobi niti vohuni), v kateri podpisniki opozarjajo, kako nočejo, »da bi policija brez večjih ovir stikala po zasebnih življenjih«. Kadar ji je to zlahka omogočeno, »izgineta svoboda mišljenja in izražanja, neposredno ali pa zaradi avtocenzure«.

»Množično nadziranje«

Po novem naj bi posodobili način dela obveščevalnih služb, predvsem digitalno naj bi ga modernizirali in tehnološko poenostavili - za državno varnost, v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter za zaščito ekonomskih interesov Francije pa tudi industrijskih in znanstvenih ciljev.

Poti, ki naj bi jih pri tem na široko ubrali, se zdijo »sporne«, pri CNCDH svarijo pred »množičnim nadzorom«. Menda ne gre le za to, da bodo obveščevalci - brez sodnih nalogov - dostopali do koristnih podatkov, povezanih s konkretno osebo, ki je predmet posebnega nadzora, ampak »novi zakon omogoča sistematično, posplošeno in nediferencirano zbiranje pomembnih podatkov, ki utegnejo zadevati tudi ljudi, ki nimajo zveze z obveščevalno misijo«. Samo »za potrebe preprečevanja terorizma« bodo lahko obveščevalne službe »v realnem času zbirale podatke o telefonskih in internetnih povezavah (ne pa tudi vsebine korespondence, e-pošte in esemesov) na omrežjih različnih operaterjev«. Na internetu bo poskrbljeno za poseben algoritem - črno skrinjico -, ki bo samodejno zaznal sumljivo zaporedje povezav, za identifikacijo oseb za njimi pa bo, kot določa zakon, potrebno posebno dovoljenje. A strahu pred zlorabo ali slabo rabo ni malo, »ni zagotovila, da ti goli podatki - povezani z osebami, ki nimajo nič s pripravo terorističnih dejanj -, ne bodo detektirani, zbrani in celo shranjeni«. Bojazen je menda na mestu, kajti algoritem bo zaznal, denimo, tudi novinarja, ki zbira informacije o Islamski ­državi.

Pomanjkljiva definicija

Zakon rahlja še uporabo IMSI-lovilcev, ki omogočajo identifikacijo vseh telefonskih povezav na določenem območju, in tudi prisluškovanje se zdi jabolko spora; po novem bodo lahko obveščevalne službe prisluškovale še »okolici« osumljenca, če bodo menile, da igra »pomembno posredniško vlogo, prostovoljno ali kako drugače«. Pri CNCDH protestirajo, češ da gre za poseg v 8. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem ima »vsakdo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja«.

Brati je še očitke, da je zakon napisan preohlapno, česar tematika ne dopušča, ampak zahteva dorečenost - tudi pri definiciji »organizirane kriminalne skupine«. Menda se je celo bati, da bi postala tarča »množičnega nadzora že socialna gibanja«. Določeni pomisleki so prav tako pri točkah, povezanih z mednarodnim nadzorom, sodelovanjem različnih obveščevalnih služb pa tudi s pristojnostmi na novo ustanovljene komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami vis-à-vis predsednika vlade. Niti ni malo zadržkov glede hranjenja podatkov. Medtem ko so januarja teroristični napadi sprožili slogan: »Jaz sem Charlie«, zdaj ob novem zakonu številni ­ponavljajo: »Prisluškujejo mi«.