Tiskane izdaje
Zelo mlade so, morda premlade, da bi se zavedale, kam so v resnici zabredle in kaj počno. Svoje življenjsko bistvo so našle v religiji, svojega boga v Alahu – zanj bi morile. A to niso samo težke besede, ubijale bi dobesedno. Med 84 francoskimi mladoletniki, ki so prav zdaj na bojiščih v Siriji, je 51 deklet.
Francoski obveščevalci jih imajo, kot so se pred dnevi razpisali pri dnevniku Le Monde, pod drobnogledom. Vedo, da so stare tudi komaj 14 let in da so se radikalizirale na internetu. Tam so »našle«, kar jim je manjkalo v resničnem življenju, potem pa so bodisi odšle v Sirijo bodisi so pripravljale napade na francoskih tleh. Sovražnik, označen z Islamska država, je dvoglavi: razpreden je po Siriji, Iraku, svoje lovke pa ima tudi drugod, po Evropi, posebno v Franciji, Belgiji.
Pred dnevi so pri Mondu predstavili bralcem peterico mladenk (z izmišljenimi imeni), Francozinj, starih od 14 do 19 let in z različnih koncev Francije. Čeprav so bile še včeraj otroci, sta se dve med njimi že odpravili v Sirijo, druge tri so načrtovale, da bodo napadle v Franciji. Leta, v katerih so, so dobra »vaba«, manipulatorji in ekstremisti vseh vrst vedo, da je mlade duše mogoče ovijati okoli prsta.
Spletni lovci na glave
Med mladenkami, ki so radikalni islam odkrile na spletu, je tudi 14-letna Léa. Menda je precej nežna duša in nikakor ni bila slaba dijakinja, v njeni družini − starši prihajajo iz Alžirije − ni bil islam nikdar močno navzoč. Oče ni zelo veren, mama ni nikoli nosila naglavne rute, hči pa: pred dvema letoma je začela religijo jemati karseda resno in se odevati v džilbab. Junija 2014 je izginila: sedla je na letalo, najprej za Amsterdam, od tam pa v Istanbul, od koder je staršem poslala še zadnji SMS. Kratko pisemce jih je čakalo tudi pod posteljo s sporočilom, da zapušča državo, ki ji ne dovoli, da bi lahko svobodno prakticirala svojo vero, in odhaja v deželo, kjer bo njeno življenje lahko prava vera. Potem se je menda v spremstvu tihotapca z ljudmi z avtobusom odpeljala v Rako, v samooklicano glavno mesto Islamske države na severu Sirije. Pričakal jo je njen bodoči mož, od nje starejši osem let ...
Kot so odkrili francoski obveščevalci, je bil pobeg mladoletne Lée voden na daljavo, nekako po facebooku, kjer se je povezala z nekim radikalnim islamistom, spletnim lovcem na glave, iz Nîmesa. Vedo tudi, da je bila v stiku s še več mladenkami, denimo s 15-letno Camille, ki se je prav tako radikalizirala na spletu in so ji, kot njeno zgodbo razlagajo pri Mondu, pred dvema letoma, takoj po izginotju Lée, prepovedali zapustiti Francijo. Njeni starši so ateisti, sama pa se ima za salafistko ... Obveščevalci so v njenih telefonskih sporočilih odkrili korespondenco z neko Fatimo, s katero sta se spodbujali, da sta se pripravljeni samomorilsko razstreliti z bombo.
Poročilo s terena
Zadnji podatki francoskega notranjega ministrstva kažejo, da je v Franciji − zaradi fascinacije nad džihadizmom in radikalizacije s pomočjo spletne propagande − pod drobnogledom obveščevalcev kakšnih 870 najstnic. Vedo tudi, da se je med oktobrom 2013 in oktobrom 2015 delež žensk med vsemi iz Francije, ki so se odpravili na sirska bojišča, močno povečal: z 12 odstotkov se je povzpel na 35 odstotkov. Približno tretjina Francozinj se je v islam spreobrnila iz kakšne druge religije oziroma so bile prej ateistke, medtem ko je med moškimi delež konvertitov 23-odstoten ...
Preiskovalci tudi vedo, da poteka pri dekletih in ženskah radikalizacija precej hitreje kot pri fantih oziroma moških. Med mladoletnimi, ki so prav zdaj v Siriji, prevladujejo dekleta: kar 51 od 84. Večinoma nimajo stikov z družino v Franciji, tudi šolo so predčasno obesile na klin, motiv za odhod je religija ali »humanitarnost«, svoje bistvo pa so našle v osnovanju nove družine v Islamski državi.
Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da je IS stopila v novo fazo: v pospešeno naseljevanje zasedenega ozemlja. V Franciji so te dni (za vlado) dokončali poročilo, iz katerega naj bi bilo razvidno, kako zelo islamsko radikalizirana je francoska družba, v kakšnih oblikah nasilja se odraža radikalni islam in kako se lahko družba zaščiti pred njim. Na 70 straneh naj bi politika našla številne odgovore, ki jih raziskovalci vseh vrst, od sociologov, kulturologov, politologov ... pojasnjujejo vse od terorističnih napadov januarja in novembra lani. Eno osrednjih vprašanj je: Ali so bojevniki oziroma bojevnice, potem ko se iz Sirije vrnejo domov v Francijo, nevarni? So nevarni le sebi ali tudi družbi?
Povratnice so, kot še piše Monde, večinoma sprejete kot žrtve, med vsemi Francozinjami, ki so se vrnile iz Sirije, so zdaj za zapahi le tri.
