Tiskane izdaje
Po včerajšnji obsežni protiteroristični operaciji v pariškem predmestju Saint-Denis so francoske oblasti danes potrdile smrt Abdelhamida Abaaouda, skrajneža, ki je domnevno načrtoval pariške napade. V stanovanju na Corbillonu je umrla tudi njegova sestrična Hasna Aitboulahcen.
Medtem ko se v številnih evropskih državah nadaljuje iskanje morebitno povezanih z napadom, francoska vlada in parlament hitijo sprejemati prve zakonodajne ukrepe. Francoska narodna skupščina je tako danes že potrdila podaljšanje izrednih razmer do februarja, jutri bo glasoval še senat.
Razmere na Zahodu, ki je okrepil napade na položaje Islamske države v Siriji, šesti dan po pariških napadih ostajajo napete. V Bolgariji je danes zasilno pristalo poljsko potniško letalo, namenjeno v egiptovsko Hurgado. Eden od potnikov je namreč dejal, da je na letalu bomba. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za potegavščino.
IS medtem objavlja nove grožnje − včeraj je tako objavila posnetek, v katerem grozi z napadom na New York, natančneje na Times Square. Tamkajšnja policija je že poostrila nadzor.
***
Dogajanje spremljamo v živo:
18.38: Poostreni varnostni ukrepi bodo Francijo prihodnje leto stali dodatnih 600 milijonov evrov, so danes razkrile oblasti.
Francoski predsednik François Hollande je ta teden napovedal, da bodo načrte o zmanjšanju števila vojakov zamrznili vse do leta 2019. Poleg tega bodo v varnostnem aparatu zaposlili dodatnih 8500 ljudi, od tega 5000 policistov.
(Francoski vojaki na pariških ulicah. Foto: Bertrand Guay/AFP)
18.35: Predlog zakona o izrednih razmerah, ki ga je danes potrdila francoska narodna skupščina − jutri bo o njem odločal še senat −, med drugim zaostruje pravila glede hišnega pripora in policistom dovoljuje nošenje orožja tudi zunaj delovnega časa. Policisti bodo smeli v primeru napada orožje tudi uporabiti, a le, če bodo ustrezno označeni, da so pripadniki varnostnih sil, poroča AFP. Francoski poslanci so podprli tudi predlog, po katerem sme vlada v izrednih razmerah blokirati spletne strani in profile na družbenih omrežjih, ki spodbujajo terorizem. Predlog poleg tega omogoča prepoved organizacij, ki predstavljajo grožnjo javnemu redu, predvideva odvzem francoskega državljanstva obsojenim napada na temeljne interese države in zaostruje nadzor nad tujimi borci.
Če bo predlagano potrdil tudi senat, bo trimesečno obdobje začelo teči 26. novembra, veljalo pa bo do 25. februarja do polnoči.
17.05: Francoski predsednik François Hollande in ameriški predsednik Barack Obama sta se danes po telefonu pogovarjala o poteku preiskave petkovih terorističnih napadov v Parizu in razmerah v Siriji, pri čemer sta se zavzela za čimprejšnjo rešitev sirske krize, so po pisanju STA sporočili iz Elizejske palače.
17.03: Belgijske oblasti so sporočile, da so med devetimi policijskimi operacijami, povezanimi tako s petkovimi terorističnimi napadi v Parizu kot drugimi icidenti, v Bruslju in njegovi okolici aretirale deset osumljencev, piše AP.
15.25: Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve pojasnjuje, da je bil ubiti džihadist Abaaoud vpleten v štiri od šestih poskusov napadov v Franciji, ki so jih letos pravočasno preprečili. Povedal je, da so bili vsi prestreženi napadi načrtovani po istem vzorcu – načrtovali so jih v tujini, izpeljali pa bi jih evropski džihadisti, ki so se urili v tujini in so se domov vrnili, da bi izvršili nalogo.
Belgija je za Abaaouda izdala mednarodni nalog za aretacijo, potem ko ga je sodišče zaradi rekrutacije v teroristične vrste v odsotnosti obsodilo na 20 let zapora.
Cazeneuve je še povedal, da je Francija ukrepala v skladu s svojimi obveščevalnimi informacijami, nobena od drugih evropskih držav jih ni opozorila, da je Abaaoud v državi.
Pri tem je Evropsko unijo pozval, naj strne vrste v boju proti teroristični grožnji, članice pa naj okrepijo nadzor na svojih mejah.
(Fotografija včeraj ubitega Abdelhamida Abaaouda. Foto: DABIQ/AFP)
15.19: V luči pariških napadov sta danes po telefonu govorila načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov in njegov francoski kolega Pierre de Vailliers. »Teroristični dejanji v Parizu in na krovu ruskega potniškega letala sta del iste verige. Naša žalost in naš bes morata Rusiji in Franciji pomagati združiti moči v boju proti mednarodnemu terorizmu,« je po pogovoru povedal Gerasimov.
Načelnika generalštaba sta si po telefonu – gre za prvi tak pogovor od začetka ukrajinske krize – izmenjala ocene o razmerah na terenu, govorila pa sta tudi o usklajevanju vojaških sil obeh držav.
14.29: Direktor Europola Rob Wainwright je danes pred evropskim parlamentom povedal, da se je seznam Evropejcev, ki so od začetka vojne obiskali Sirijo ali Irak, v zadnjem letu precej podaljšal − na okoli 10.000 imen. Za okoli 2000 ljudi na seznamu je potrjeno, da so se tam tudi borili, druge pa obravnavajo kot osumljence, sodelavce in pomočnike. Dodal je še, da v Evropi vlada neko splošno prepričanje, da je v resnici tistih, ki so se borili v Siriji in Iraku, okoli 5000.
Povedal je, da Evropi najverjetneje grozijo novi napadi Islamske države. »Jasno je, da gre za večjo in bolj ogrožajočo obliko terorizma v primerjavi z dejanji osamljenih storilcev.« Po njegovih besedah je IS dokazala, da namerava najbolj brutalno obliko terorizma »uvoziti« tudi v Evropo. Omenil je rusko potniško letalo, ki so ga skrajneži strmoglavili s podtaknjeno eksplozivno napravo. »Opraviti imamo z zelo resno, dobro opremljeno, odločeno mednarodno teroristično organizacijo, ki je zdaj dejavna tudi na ulicah Evrope.«
Na vprašanje Dela, ali so na seznamu tudi morda slovenska imena oziroma koliko slovenskih državljanov naj bi odšlo na sirska in iraška bojišča, so iz generalne policijske uprave sporočili, da so leta 2013 v sodelovanju s partnerskimi službami in z lastno dejavnostjo zaznali rekrutacijo določenih slovenskih državljanov in njihovo udeležbo na vojnih območjih, a organiziranje rekrutacije ni potekalo na slovenskem območju, prav tako v povezavi s temi primeri niso vodili postopkov.
»Slovenska zakonodaja namreč ne sankcionira udeležbe v vojaških operacijah v tujini oziroma sodelovanja v tujih vojskah, tega sodelovanja tudi ni mogoče enačiti s kaznivim dejanjem terorizma in drugimi, sorodnimi kaznivimi dejanji. Težavo predstavlja še dejstvo, ker so informacije o aktivnostih teh oseb na vojnih območjih omejene, saj jih zaradi kriznih razmer v teh državah ni mogoče preverjati.«
Dodali so še, da v zadnjem obdobju slovenska policija tudi v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi ni zaznala nikakršnih tovrstnih aktivnosti pri nas. »Trenutna stopnja ogroženosti v Sloveniji je nizka, kar pomeni, da je verjetnost terorističnega dejanja pri nas majhna.«
13.46: Oblasti so potrdile smrt domnevnega organizatorja napadov v Parizu belgijskega džihadista Abdelhamida Abaaouda. Policijske sile so ga ubile med včerajšnjo operacijo v pariškem predmestju Saint-Denis, je danes sporočil pariški tožilec François Molins. Identificirali so ga s pomočjo prstnih odtisov. Po sredinem sedemurnem streljanju so v stanovanju v Saint-Denisu našli vsaj dve trupli. Pri drugem naj bi šlo za žensko, ki se je razstrelila. Več medijev jo je navajalo kot 26-letno Hasno Aitboulahcen, Abaaoudovo sestrično.
13.12: Italija po namigu ameriškega preiskovalnega urada FBI išče pet terorističnih osumljencev, ki naj bi načrtovali džihadistične napade na cerkve in znamenitosti, med njimi tudi baziliko Sv. Petra v Vatikanu in milansko Scalo, je sporočil italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni, piše STA.
Pojasnil je še, da so zaradi možnosti napadov okrepili varovanje kulturnih spomenikov v Vatikanu in Italiji.
»Notranji minister je že večkrat opozoril, da imamo visoko stopnjo pripravljenosti pri varovanju znamenitosti, prostorov, kjer se zbirajo ljudje, od stadionov do katedral, še posebej cerkve Sv. Petra, ki je med kraji, ki nam jih je izpostavil FBI včeraj,« je danes povedal Gentiloni za nacionalno televizijo Rai, ki jo povzema STA.
12.51: Francoska narodna skupščina je potrdila podaljšanje izrednih razmer za tri mesece. Jutri bo o spremembi zakonodaje odločal še senat.
(Glasovanje v narodni skupščini. Foto: Francois Guillot/AFP)
12.19: Iz nemškega tožilstva so sporočili, da 51-letni moški iz Črne gore, ki so ga novembra aretirali v bavarskem mestu Rosenheim, najverjetneje ni bil povezan z napadi v Parizu. Kot so pojasnili, je šlo za trgovca z orožjem, ki so ga doslej povezali le s Francijo in organiziranim kriminalom, ne pa tudi s terorizmom. Da je povezan s pariškimi napadi, so sklepali na podlagi navigacijskega sistema, s katerega so razbrali, da je večkrat obiskal Francijo.
11.59: Belgijski tožilec je potrdil, da so danes na območju Bruslja izvedli šest racij proti svojcem, prijateljem in drugim neposredno povezanim s samomorilskim napadalcem Bilalom Hadfijem, enim od treh, ki so se razstrelili pri nogometnem stadionu Stade de France.
Hadfi je bil sicer francoski državljan, ki je živel v Belgiji, nekaj časa pa je preživel tudi v Siriji.
V severovzhodnem predmestju Bruslja je danes potekala še ena racija, povezana s pariškimi napadi, ne pa tudi z Hadfijem. Kakšno vlogo je imel tamkaj aretirani pri napadih, še ni znano.
10.39: Francoski zunanji minister Laurent Fabius je danes zjutraj za radio France Inter, ki ga povzema Guardian, govoril o »politiki odprtosti do Rusije«, ko gre za boj proti Islamski državi. »Mislim, da je Rusija iskrena in da moramo izkoristiti našo skupno moč.« Povedal je še, da se bodo francoski predstavniki prihodnji četrtek sestali z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
10.22: Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da v okolici Bruslja poteka šest novih racij proti domnevno povezanim s samomorilskim napadalcem Bilalom Hadfijem, enim od treh, ki so se razstrelili pri nogometnem stadionu Stade de France.
9.58: Francoski premier Manuel Valls je po poročanju AFP pred parlamentom danes posvaril pred terorističnimi napadi z biološkim in kemičnim orožjem. »Ničesar ne smemo izključiti,« je povedal.
Zavzel se je tudi za hitro sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili izmenjavo osebnih podatkov o letalskih potnikih. »Bolj kot kadarkoli doslej je nuno, da Evropska potrdi dokument ... da tako omogoči sledenje gibanj, tudi znotraj Unije. Gre za temelj naše kolektivne varnosti,« je povedal.
Dodal je še, da se je s sirskih in iraških bojiš, kjer so se borili na strani IS, vrnilo skupaj 247 francoskih državljanov.
Francija zdaj pospešeno sprejema tudi druge ukrepe, odslej bodo tako smeli policisti, tudi ko niso na dolžnosti, nositi orožje in ga v primeru terorističnega napada tudi uporabiti. Da bi se izognili zmedi, bodo na rokah nosili posebne označbe.
(Nedaleč od stanovanja, kjer je včeraj potekala racija. Foto: Kenzo Triboullard/AFP)
9.57: Georges Salinas, predstavnik posebne enote francoske policije BRI, je za radio Europe 1, ki ga povzema Guardian, povedal, da se je med včerajšnjo sedemurno protiteroristično operacijo udrlo celotno nadstropje zgradbe na ulici Corbillon v predmestju Saint Denis. To je tudi razlog, da preiskava prizorišča traja toliko časa in da še niso identificirali vseh ubitih, prav tako pa bi lahko bil pod ruševinami pokopan še kakšen osumljenec.
9.12: Iz Francije poročajo o napadu na učitelja v judovski šoli - sinoči so ga prestregli trije napadalci, eden od njih je nosil majico s simbolom IS. Ko so mu pokazali fotografijo Mohameda Meraha, toulouškega strelca, so ga zabodli. Poškodbe niso bile hujše.
9.00: Nemški Spiegel je v najnovejši številki pisal o zaupnih ruskih predlogih za rešitev krize v Siriji, ki naj v 18 mesecih dobi novo ustavo ter po njej tudi nove parlamentarne in predsedniške volitve. Če to drži, se zdaj tudi Moskva strinja z odhodom predsednika Bašarja al Asada. Piše naša dopisnica iz Berlina Barbara Kramžar. Več preberite TUKAJ.
6.00: Naša novinarka Mimi Podkrižnik danes piše: Izredne razmere kličejo po urgentnih rešitvah. Danes v francoski narodni skupščini in jutri v senatu bodo po hitrem postopku odločali o zakonskem predlogu vlade, da bi izredne razmere, ki jih je predsednik François Hollande razglasil takoj po petkovih krvavih napadih v Parizu, podaljšali s sedanjih 12 dni (iztečejo se 26. novembra) na tri mesece. Več preberite TUKAJ.
Povzetek dogajanja zadnjih dni:
• V petkovih usklajenih terorističnih napadih na sedmih različnih lokacijah v Parizu je umrlo 129 ljudi, približno 350 je ranjenih, od tega več deset huje.
• Odgovornost za napad je prevzela skrajna sunitska milica Islamska država (IS). Francija ji je napovedala vojno.
• Francoske oblasti so po napadih zaprle državne meje in razglasile izredne razmere. Kmalu bo jasno, ali bo razglas o izrednih razmerah veljal še tri mesece.
• Francija je štiri dni po terorističnih napadih kot prva država članica Evropske unije sprožila klavzulo o vzajemni obrambi. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je ostale članice EU v torek prosil za pomoč v francoskih vojaških operacijah v tujini in v boju proti skrajni sunitski milici IS. Čeprav Pariz še ni pojasnil, kakšno pomoč in podporo pričakuje, je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini že potrdila, da so vse članice EU pripravljene priskočiti na pomoč Franciji.
• V prizadevanjih za okrepitev boja proti Islamski državi je Francija našla skupen jezik z Rusijo. Vladimir Putin in François Hollande sta se dogovorila za okrepitev sodelovanja med vojskama in obveščevalnimi agencijami svojih držav v Siriji, kjer obe državi izvajata napade na IS.
• Francoska policija je včeraj zjutraj sprožila obsežno protiteroristično operacijo v predmestju Saint-Denis. V stanovanju, ki so ga obkolili, naj bi se skrival Abdelhamid Abaaoud, domnevni snovalec napadov. Aretirali so osem ljudi, najmanj dve osebi sta umrli, ali je med njima Abaaoud še ni znano. Na begu je še vedno tudi Salah Abdeslam, ki je neposredno sodeloval v pokolu, a mu je uspelo pobegniti.
