Geerta Wildersa ne bo na sodišče

Sojenje proti Geertu Wildersu bi se moralo začeti v ponedeljek, a nizozemskega politika, znanega po svojem evroskepticizmu in ostrih stališčih do priseljencev, nanj, kot kaže, ne bo. Verjame namreč, da gre za politično motiviran proces.

Wilders je le nekaj dni pred začetkom glavne obravnave, na kateri bi se moral zagovarjati zaradi kontroverznih besed, ki je pred več kot dvema letoma na enem od svojih predvolilnih zborovanj izrekel na račun maroških priseljencev, napovedal njen bojkot. V mnenjskem članku, objavljenem v časniku Algemeen Dagblad, je zapisal, da se sojenja ne misli udeležiti in da bo razpravo o priseljevanju nadaljeval v parlamentu oziroma tam, kjer se to spodobi. »Moja pravica in dožnost kot politik je, da govorim o problemih v naši državi,« je zapisal. Prepričan je, da ima Nizozemska velik problem z maroškimi priseljenci in da govorjenje o Maročanih ni nekaj, kar bi bilo lahko prepovedano. »To sojenje je politično motivirano, zato na njem ne bom sodeloval.«

Povod za sodni pregon najbolj znanega nizozemskega populista so bile njegove izjave o maroških priseljencih. Wilders je marca 2014 na povolilnem shodu svoje stranke za svobodo (PVV) vprašal udeležence, ali si v državi želijo manj Maročanov. Občinstvo mu je pritrdilo s skandiranjem »manj, manj, manj«, on pa se je odzval z besedami: »Poskrbeli bomo za to.«

Za večino Nizozemcev je bil njegov nastop nesprejemljiv. Za mnoge, ki so Wildersa podpirali v njegovih protipriseljenskih stališčih, je bil kaplja čez rob. Nekateri zavezniki so mu obrnili hrbet. PVV je zaradi škandala izgubila dva poslanca in več predstavnikov na lokalni in regionalni ravni. Zdelo se je, da je Wilders storil strateško napako, za katero bo moral nositi najmanj politično ceno, v najslabšem primeru pa mu je grozil tudi zapor. Tožilstvo se je odločilo, da proti njemu uvede preiskavo zaradi spodbujanja nasilja. Wilders se je zaradi podobnih obtožb enkrat že moral zagovarjati na sodišču, a je bil kasneje oproščen. Toda tokrat je bi bilo drugače, ker ni govoril priseljencih na splošno, ampak se je osredotočil na konkretno raso in storil nekaj, kar nizozemska zakonodaja obravnava kot zločin.

Meje svobode govora?

Preliminarna zaslišanja so se začela marca letos v bližini Amsterdama. Wilders se jih je udeležil, a poudaril da do procesa, zaradi besed, ki jih je izrekel, v normalni demokratični državi ne bi smelo priti. Pol leta kasneje še vedno vztraja pri tem izhodišču: »Če je govorjenje o [maroških priseljencih] kriminalno dejanje, potem Nizozemska ni več svobodna država, ampak diktatura.«

Wildersovi zagovorniki so od sodišča zahtevali, da se prostopek proti njemu razveljavi, češ da bi sojenje predstavljajo politično oceno programa njegove stranke, a so sodniki prošnjo zavrnili. Njegov odvetnik Geert-Jan Knoops je po poročanju spletnega portala DutchNews dejal, da politikom ne bi smeli soditi na sodišču, temveč na volilni dan. Po njegovem gre v Wildersovem primeru za kršenje načela svobode govora. »Sodnike se prosi, naj odločajo o nečem, kar je del volilnega manifesta PVV. Gre za program, ki ga podpira skoraj milijon volivcev.«

Nasprotno meni tožilstvo, ki pravi, da svoboda govora »ni absolutna«, ampak od posameznika zahteva tudi določeno odgovornost. »Rasizem in sovraštvo do tujcev predstavljata direktno kršitev osnov svobode in vladavine prava,« je v odgovoru na očitke o politični motiviranosti obtožb po pisanju Guardiana odgovoril glavni tožilec Wouter Bos.

Ironično je, da Wildersu proces v političnem smislu do zdaj niti najmanj ni škodil. Sodeč po javnomnenjskih je eden najpopularnejših politikov v državi. Njegova stranka je po priljubljenosti tako rekoč izenačena z vladajočimi liberalci (VVD). Na Nizozemskem bodo čez manj kot pol leta parlamentarne volitve in precejšna verjetnost je, da bo PVV na njih dosegla svoj najboljši volilni rezultat doslej.