Gladovna stavka pred »zaprtimi« vrati Evrope

Orbán: Vsak migrant je varnostno tveganje, Madžarska pa želi zmanjšati teroristično grožnjo na evropskih tleh.

Objavljeno
27. julij 2016 18.31
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom v Budimpešti izpostavil, da so migracije strup in da za odpravljanje migrantske krize ni potrebna skupna evropska politika. Na madžarski recept za reševanje iz krize so se na srbsko-madžarski meji migranti odzvali z gladovno stavko.

Viktor Orbán je znova dejal, da Madžarska ne potrebuje priseljencev, kdor pa jih potrebuje, naj jih tudi sprejme. Christianu Kernu je zagotovil, da je Madžarska pripravljena sprejeti nazaj tiste begunce, za katere ne bo nobenega dvoma, da so prišli v Avstrijo iz Madžarske, ne bo pa sprejela nazaj beguncev, ki so v njihovo državo prišli po balkanski poti iz Grčije. Po Orbánovem mnenju je bolje, da je hermetično zaprta madžarsko-srbska meja, kakor da bi zaprli madžarsko-avstrijsko mejo.

Terorizem v krščanski Evropi

Kern je ponudil Orbánu policijsko pomoč, Orban pa je dejal, da bi v Avstrijo prišlo veliko manj beguncev, če bi lahko bili med postopkom na Madžarskem v zaprtih begunskih centrih. Madžarski premier je izrazil tudi obžalovanje, ker je Avstrija prejšnji teden sporočila, da je končala priprave na postavitev 30 kilometrov ograje na njeni 300 kilometrov dolgi meji z Madžarsko. Sklenil je z besedami, da je vsak migrant varnostno tveganje, Madžarska pa želi zmanjšati teroristično grožnjo, kot so bili zadnji krvavi napadi v Franciji, v krščanski Evropi.

Na srbsko-madžarski meji gladovno stavka približno 50 beguncev, ki so večinoma iz Afganistana in Pakistana. Na ta način želijo od Madžarske doseči, da jim prizna azil. Gre za najvztrajnejše begunce, kajti prvotno se je gladovni stavki pridružilo 130 beguncev, vendar si je večina zaradi izčrpanosti kmalu premislila.

Gladovno stavkajoči pijejo samo vodo in zavračajo vso hrano, ki jim jo dajejo človekoljubne organizacije. Ker imajo le malo možnosti, da bi jim Madžarska priznala azil, jim je državni sekretar na srbskem zunanjem ministrstvu Nenad Ivanišević, ki je pristojen za begunsko krizo, pojasnil, da imajo možnost, da za azil zaprosijo v Srbiji ali da jih vrnejo v državo, iz katere so prišli v Srbijo.

Srbska vojska na državnih mejah

Migranti gladovno stavkajo tudi v parku pri beograjski avtobusni postaji, srbska oblast pa si z njihovim protestom ne razbija glave, če zanemarimo okrepljeno navzočnost policije. Po navedbah migrantov so se za ta skrajni korak odločili zaradi dogajanja na madžarski meji ter zaradi strahu pred deportacijo in zaradi pomanjkanja hrane. Čeprav sta Karitas in Info park zagotovila hrano, jo migranti odklanjajo. Na transparente iz kartona so izpisali parole, kot sta »Hvala ti, Srbija« in »Lačni in pretepeni na meji«. Begunci in migranti tudi sproti čistijo park, medtem ko policija kljub govoricam, da bo središče Beograda očistila beguncev, še ni posredovala.

Srbija je minuli teden uresničila predlog premiera Aleksandra Vučića, naj ustanovi mešane vojaško-policijske patrulje za nadzor svojih meja, da ne bi postala parkirišče za Pakistance in Afganistance, ki jih noče nihče v EU in so brez možnosti, da bi dobili azil v kateri od držav Evropske unije. Po navedbah srbskih oblasti naj bilo med begunci v Srbiji 85 odstotkov gospodarskih migrantov. Možnosti, da bi jim priznali azil v Srbiji, so prav tako enake ničli. Migrantov v Srbiji je čedalje več, odkar je Madžarska uvedla nove ukrepe, skladno s katerimi begunce vrača čez mejo nazaj v Srbijo.

Vučić je pojasnil, da je namen mešanih vojaško-policijskih patrulj na mejnih prehodih z Bolgarijo in Makedonijo, da brez ograj in žic varujejo mejo pred ilegalnimi prihodi migrantov in tihotapcev ljudi. Po navedbah Beograda se je število novih beguncev z uvedbo strogega policijskega in vojaškega nadzora meje več kot opazno zmanjšalo.

Parkirišče ekonomskih migrantov

Srbski premier je še poudaril, da bo Srbija storila vse, da ta kriminal ustavi in vsem jasno pokaže, da država ne bo parkirišče za Afganistance in Pakistance, ki jih nihče drug v Evropi noče niti videti, kaj šele sprejeti. Po njegovih navedbah je na ozemlju Srbije zdaj registriranih 2699 prosilcev za azil, med katerimi je več kot 85 odstotkov Afganistancev in Pakistancev, zelo malo pa je beguncev iz Sirije.

Več kot polovica beguncev se zadržuje na obeh mejnih prehodih z Madžarsko in sprejemnem centru v Subotici. Vučić je tudi pojasnil, da lahko Srbija sprejme od 6000 do 7000 migrantov, medtem ko morajo begunci, ki v Srbijo vstopijo brez dokumentov in ne zaprosijo za azil, državo zapustiti v 30 dneh. Srbija jih vrača v države, iz katerih so prišli.

Največ beguncev je v bližini mejnih prehodov z Madžarsko. Čez mejna prehoda Kalebija in Horgoš se poskuša naprej v Evropo vsak dan prebiti nekaj sto beguncev. Razmere v improviziranih kampih so nehigienske, štiri metre visoka bodeča žica pa beguncem preprečuje, da bi nadaljevali pot proti svojemu cilju. Madžarska oblast čez mejo spusti vsak dan le 30 ljudi, prednost pa imajo Iračani in Sirci. Samo letos je šlo skozi Srbijo 150.000 beguncev in migrantov, med njimi jih je le pet tisoč izrazilo željo, da bi ostali v Srbiji. Notranji minister Nebojša Stefanović je postregel tudi s podatkom, po katerem so v Srbiji letos vložili kazenske ovadbe proti več kot 300 ljudem, ki so osumljeni tihotapljenja okoli 2500 ljudi.