Tiskane izdaje
Haag − Nizozemska, ki je v začetku leta prevzela vodenje EU, se bo v prihodnjih šestih mesecih morala spopasti z vrsto težav in izzivov. Eden največjih jo čaka doma: referendum o pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino, ki bo potekal 6. aprila in za katerega obstaja resna nevarnost, da se bo spremenil v glasovanje o Evropi.
Evroskepticizem na Nizozemskem živi in cveti, podobno kot v veliko drugih delih stare celine. Kaže se predvsem v porastu moči populističnih strank in gibanj, ki iščejo načine, kako izraziti svoje nestrinjanje z Brusljem in vlado, ki ji pogosto očitajo, da mu le slepo sledi. Največkrat ne pridejo daleč, oziroma svojih želja in ambicij ne znajo popularizirati.
Posvetovalni referendum o pridružitvenem sporazum med Ukrajino in EU na podlagi 430.000 zbranih podpisov bo v tem pogledu prej izjema kot pravilo , podobno kot prakticiranje neposredne demokracije. Prebivalstvo bo na referendum namreč odšlo šele drugič v zadnjih dvesto letih. Nazadnje so Nizozemci leta 2005 glasovali o predlogu evropske ustave in ga prepričljivo zavrnili. Povsem možno je, da bodo enako storili tudi aprila, ko se bodo morali odločiti, ali je v interesu njihove države, da podpre tesnejše gospodarsko sodelovanje z vzhodnoevropsko nečlanico.
Prve javnomnenjske ankete kažejo, da večina Nizozemcev ne podpira pridružitvenega sporazuma z Ukrajino. V raziskavi, ki jo je pred dnevi objavila nizozemska javna televizija NOS, je kar polovica vprašanih volivcev vztrajala, da bodo »zagotovo« glasovali proti dogovoru. Nadaljna četrtina jih pravi, da bodo sporazum »najverjetneje« zavrnili. Merjenje javnega mnenja več kot tri mesece pred dejanskim glasovanjem, ko se referendumska kampanja uradno še niti ni začela, je lahko nehvaležno. Toda rezultati ankete so kljub temu zaskrbljujoči, politike pa postavljajo pred resen izziv. Težko se je znebiti občutka, da ne govorijo toliko o nestrinjanju ljudi z vsebino dokumenta, kot o splošnem nezadovoljstvu z Evropsko unijo in načinom njenega delovanja.
Pristopanje k problemu
Pridružitveni sporazum je za evroskeptike nenavadna tarča, kar na nek način priznavajo tudi tisti, ki ga poskušajo zrušiti. Pobudniki referenduma, ustvarjalci satirične spletne strani GeenStijl (slo.: brez sloga), pravijo, da so si dogovor z Ukrajino izbrali za tarčo bolj kot ne po naključju. Nizozemski politiki očitajo, da že vrsto let slepo sledi navodilom Bruslja, ratifikacija dogovora med EU in Ukrajino pa je le najnovejši primer tega. Ključen očitek predlagateljev referenduma je, da Ukrajini odpira vrata do polnopravnega članstva v Uniji, kar po pisanju bruseljskega Politica kategorično zanikajo tako domači kot evropski politiki.
Nizozemski premier Mark Rutte vztraja, da je dogovor z Ukrajino, ki obsega obsežen prostotrgovinski sporazum, dober tako za Evropo kot za Nizozemsko, zato bo državljanom svetoval, naj ga 6. aprila enoglasno potrdijo. »Ljudje, ki se nagibajo k temu, da bi glasovali proti, verjamejo, da gre za prvi korak k članstvu Ukrajine v EU. Toda [članstvo]«, kot pravi Rutte, »nima nikakršne veze s pristopanjem«. Enako pravi tudi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, ki je v intervjuju za nizozemski časnik NRC Handelsblad poudaril, da bi zavrnitev referenduma ustvarila pogoje za nastanek »kontinentalne krize«, od katere bi najbolj profitirala Rusija.
Najbolj ga skrbi to, da bi se referendum spremenil v glasovanje o Evropi. »Resnično upam, da Nizozemci ne bodo obkrožili "ne" iz razlogov, ki nimajo nikakršne veze s samim sporazumom.«
Simbolično sporočilo
Toda na koncu se utegne zgoditi ravno to. Krivdo za neuspeh v tem primeru ne bo nosila samo nizozemska vlada, ampak tudi avtorji sporazuma. Njegova vsebina, kot pravijo analitiki, je v nekaterih točkah, ki se nanašajo na politično sodelovanje, resnično dvoumna in veliko stvari prepušča domišljiji. Med temi so tudi namigovanja o evropskih ambicijah Ukrajine, za katera nihče z gotovostjo ne more reči, kaj točno pomenijo.
Izid referenduma za vlado in stranke, ki v njej sodelujejo, ne bo obvezujoč. Ne glede na to utegne glasovanje, zlasti če večina udeležencev sporazum zavrne, nositi močno simbolično sporočilo. Vlada ne želi povedati, kaj bo storila, v kolikor referendum uspe. »V kolikor vnaprej napovemo, da bomo upoštevali rezultat, bo to ustvarilo precedens za vse podobne referendume v prihodnosti,« je bil iskren nizozemski zunanji minister Bert Koenders. »V kolikor napovemo, da ga ne bomo upoštevali, bo to negativno vplivalo na referendum kot na demokratični instrument.«
