Tiskane izdaje
20:30: »Evropa bo zmogla premostiti tudi to težko preizkušnjo skupaj z vsemi 28 državami članicami kot tudi s Turčijo v duhu širokega in pomembnega partnerstva in v duhu delitve bremen,« je ob koncu dvodnevnega vrha v Bruslju izjavila nemška kanclerka Angela Merkel.
»Po 20. marcu bo Turčija sprejela vsakega nezakonitega migranta (...). To pomeni, da kdor se napoti na to nevarno pot, tvega ne samo svoje življenje, pač pa tudi ne more upati na uspeh,« je dejala. »Ne delam si iluzij, da s tem, kar smo dosegli danes, ne bodo prišli novi udarci,« je še priznala.
Grški premier Alexis Cipras in nemška kanclerka Angela Merkel. Foto: Francois Lenoir/Reuters
20:25: EU in Turčija sta dosegli zelo pomemben migracijski dogovor o zelo konkretnih ukrepih, je ocenil premier Miro Cerar. Ta zelo konstruktiven dogovor je po njegovih besedah omogočilo prav zaprtje balkanske poti, pri čemer je Slovenija zelo dejavno sodelovala. Z zaprtjem te poti so namreč Grčijo spodbudili, da je postala bolj motivirana za dogovor s Turčijo, in pokazali, da se da uspešno postaviti po robu nezakonitim migracijam.
17.03: Tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk je potrdil, da je bil dogovor med EU in Turčijo sprejet soglasno.
16.16: Cipru je uspelo doseči manjšo diplomatsko zmago. Poglavje, ki bo odprto v pristopnih pogajanjih s Turčijo (proračun), namreč ni eno od šestih, ki jih Nikozija od leta 2009 enostranska blokira. Pri kočljivih poglavij naj bi sicer pospešili postopke, a pri odločanju o njihovem odpiranju bo Ciper še vedno imel pravico veta.
16.01: Sprejetje predloga dogovora je potrdil tudi češki premier Bohuslav Sobotka. Vsi nezakoniti migranti, ki bodo od nedelje prišli v Grčijo iz Turčije, bodo vrnjeni, je sporočil na tviterju.
15.43: Vračanje novih neregularnih migrantov, ki pridejo na grške otoke, se bo uradno začelo izvajati že v nedeljo. Zaradi logističnih in administrativnih postopkov in pričakovanih zapletov bo po napovedih diplomatov do pravega izvajanja načrta v praksi moralo miniti še nekaj časa.
Predvideno je, da bi za vsakega vrnjenega Sirca, ki je v Grčijo prišel neregularno, članice neposredno sprejele enega sirskega begunca iz Turčije. Zgornja meja je postavljena pri 72.000 osebah. Poleg tega naj bi bila zagnana še prostovoljna shema preseljevanja beguncev iz Turčije.
Članice EU bodo popoldne potrdile dogovor še skupaj s turškim premierom.
15.12: Finski premier Juha Sipilä je na twitterju sporočil, da je bil dogovor med EU in Turčijo potrjen.
15.00: Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je na vrhu 28 članicam že predlagal kompromisno rešitev, ki je tudi usklajena s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem. Kupčija naj bi, kot se je že čez dan namigovalo, začela veljati v nedeljo, 20. marca.
V okviru pristopnega procesa naj bi do konca nizozemskega predsedstva odprli eno pogajalsko poglavje, in sicer 33 (proračun). Glede financiranja projektov za begunce v Turčiji (prve tri milijarde) naj bi v enem tednu opravili njihovo identifikacijo. Turčija bo med drugim morala zagotoviti, da beguncev, ki bodo vrnjeni z grških otokov, ne bodo vračali na nevarna območja. Vse druge rešitve glede vračanja in sprejemanja beguncev predvidoma ostajajo enake.
13.44: Šibki člen izvajanja pričakovanega sporazuma med EU in Turčijo je spet Grčija. Posebno negotove so njene omejene administrativne zmogljivosti za izvajanje zapletenih azilnih postopkov pred vračanjem beguncev v Turčijo. To mora potekati povsem v skladu s pravom EU. Poleg tega bo moralo steči premeščanje več 10.000 beguncev, ki so po zaprtju balkanske poti že obtičali v Grčiji, v druge članice Unije.
Tudi načelo eden za enega iz kupčije EU-Turčija samo po sebi ne more biti rešitev, če ne bo steklo neposredno preseljevanje večjega števila beguncev iz Turčije v EU. Po oceni Geralda Knausa iz Evropske iniciative za stabilnost bi morala Unija obesiti na veliki zvon, ko se bodo prvi Sirci vkrcali na letala za EU. Podrobnejša analiza ESI.
Od leve proti desni: Jean-Claude Juncker, Ahmet Davutoğlu, Donald Tusk in Mark Rutte. Foto: Oliver Hoslet/EPA/AFP
13.33: Na vrhu od jutranjih ur potekajo pogovori v ožjih krogih in na dvostranski ravni. Vrh vseh 28 voditeljev članic EU, za zdaj še brez turškega premiera, pa se začenja prav zdaj. Na splošno velja, da je kupčija z Ankaro blizu. Že ves čas veljajo za najbolj kočljiva naslednja vprašanja: datum začetka izvajanja novega režima vračanja beguncev z grških otokov, odpiranje poglavij v okviru pristopnih pogajanj (nasprotovanje Cipra) in finančna pomoč Turčiji za begunce na njenih tleh.
Osnovna logika sistema vračanja neregularnih migrantov in nato njihovega organiziranega preseljevanja v članice EU ostaja. Negotovo je, kako bo Unija dobila jamstva, da bo Turčija vrnjenim beguncem zagotovila pravice, enakovredne statusu po ženevski konvenciji. Italija in Bolgarija si najbolj prizadevata za bolj učinkovito preprečevanje alternativnih poti.
12.58: EU in Turčija sta zelo blizu begunskega dogovora, danes je dan D, je po poročanju STA ocenil slovenski premier Miro Cerar pred začetkom drugega dne vrha EU v Bruslju.
Na vprašanje, katera vprašanja so še odprta, je premier odgovoril, da je to težko reči, saj so še vsa na mizi.
»Za Slovenijo in EU kot celoto pa je bistveno, da bo dogovor vseboval določbo, da morata obe strani oziroma vse države dosledno upoštevati mednarodno pravo, vključno s humanitarnim,« je izpostavil.
11.49: Medtem ko se Davutoğlu pogaja z EU, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan evropske države poziva, naj prenehajo podpirati prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK). Opozoril je, da tudi evropskim mestom grozijo napadi, kakršnim je bila v zadnjih mesecih priča Turčija. »Kljub temu dejstvu evropske države temu ne namenjajo nobene pozornosti, kot da bi plesale na minskem polju,« je povedal.
Zavrnil je očitke nekaterih evropskih voditeljev, da so turške oblasti v vojaški operaciji proti oboroženim pripadnikom PKK uporabile čezmerno silo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Naš boj proti terorizmu je bil zmeren in legitimen ...«
Pri tem je še poudaril, da bo Turčija očitke o kratenju človekovih pravic iz tujine poslušala le še, ko bodo ti upravičeni. »Medtem ko Turčija gosti tri milijone prebežnikov, naj tisti, ki ne najdejo prostora za peščico beguncev ... najprej počistijo pri sebi.«
Ahmet Davutoğlu. Foto: John Thys/AFP
11.15: Po zaprtju balkanske begunske poti je v Grčiji po zadnjih podatki obtičalo dobrih 46.000 prebežnikov, je danes v Atenah objavil vladni štab za krizne razmere. Na egejskih otokih je tako domnevno skupno okoli 7300 ljudi, okoli 13.600 jih je na območju Aten, okoli 12.000 jih v Idomeniju na meji z Makedonijo ali drugod na severu Grčije, poroča STA.
Zračni posnetki begunskega kampa v bližini grške vasi Idomeni na meji z Makedonijo prikazujejo težke razmere, v katerih so se znašli na poti v boljši jutri.
10.16: Po poročanju Spiegla bo nedelja, 20. marca, rok, po katerem bo za nove prihajajoče neregularne migrante na grških otokih začel veljati nov režim. V Turčijo bodo vrnjeni šele, ko bodo opravljeni vsi azilni postopki. V ozadju hitre uveljavitve novega režima je logika, da bi preprečili množičen prihod beguncev na otoke, če bi »po starem« ostalo še dlje časa.
Kupčija EU in Ankare sicer predvideva vrnitev vseh neregularnih migrantov v Turčijo in nato sprejem Sircev po načelu eden za enega. Unija pričakuje, da bo tak sistem ustavil tihotapljenje ljudi čez morje, saj se pot nikomur ne bo izplačala, ker bo vrnjen v Turčijo.
10.06: Kupčija EU in Turčije je pred vrati. Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė je tvitnila, da je cena dogovora za obe strani enaka. »Torej, gre za vprašanje časa.«
10.01: Začenja se končnica pogajanj med EU in Turčijo. Turški premier Ahmet Davutoğlu je ob prihodu na vrh v bruseljski palači Justus Lipsius zatrdil, da za Turčijo begunsko vprašanje ni trgovanje, marveč vprašanje vrednot, tako humanitarnih kot evropskih. Turčija je po njegovih besedah sprejela 2,7 milijona beguncev, ne da bi dobila kakršno koli pomoč. Opozoril je tudi, da dogodki kažejo, kako pomembni so odnosi med EU in Turčijo, pa tudi turško članstvo v Uniji.
Davutoğlu se bo najprej usklajeval s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom, popoldne bodo potekala pogajanja z voditelji vseh 28 članic. Nemška kanclerka Angela Merkel je ponoči napovedala, da bi se vračanje beguncev z grških otokov v Turčijo in sprejemanje Sircev neposredno iz Turčije utegnilo začeti v nekaj dneh. Spiegel poroča, da bo sporazum menda začel veljati že v nedeljo.
***
Glavni krčmar prihaja iz Turčije
Bruselj − Voditeljem članic Unije se je prvi dan vrha EU, okoli polnoči, le uspelo vsaj za silo uskladiti med seboj, preden bodo danes začeli pogovore s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem. Brez njega da so pogovori med njimi kot račun brez krčmarja.
Pogovori z gostom iz Ankare se bodo začeli zgodaj popoldne pri kosilu. Pripravljati jih bo začel predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki se bo z njim sestal zjutraj. Nemška kanclerka Angela Merkel je ponoči napovedala, da pogovori ne bodo lahki.
Turčija, v kateri je po podatkih UNHCR okoli 2,7 milijona sirskih beguncev, od evropskih partnerjev zahteva veliko več kot obljube. Pričakuje resno razbremenitev. Davutoğlu je pred odhodom v Bruslej zatrdil, da ne bodo sprejeli nobenega predloga, ki bi Turčijo preoblikoval v odprti zapor za prebežnike.
Pogovori med članicami Unije in Ankaro po pričakovanjih ne bodo lahki. Foto: François Lenoir/Reuters Pictures
Osnovna logika predlagane rešitve je, da bi začeli vse neregularne migrante, ki pridejo na grške otoke, po individualnem postopku v skladu z pravom EU vračati v Turčijo. Ankara bi po drugi strani vrnjenim beguncem morala zagotavljati enak status, kot ga predvideva ženevska konvencija.
Merklova, ki je zasnovala kupčijo z Davutoğlujem, je opozorila, da bi v že nekaj dneh po vrnitvi prvih neregularnih migrantov iz Grčije morali začeti uresničevati neposredno preseljevanje sirskih beguncev iz Turčije v EU. Kanclerka razume pričakovanje Turčije, da ne more sprejemati tako vrnjenih beguncev iz Grčije kot tudi novih, ki prihajajo iz Sirije, ne da bi EU prevzela svoj delež bremena. V skladu s predvidenim modelom bi za vsakega vrnjenega Sirca, ki je v Grčijo prišel neregularno, po zakoniti poti preselili v EU enega sirskega begunca. Logika tega je, da se beguncem ne bi več izplačalo na ilegalno pot v Grčijo. Tako bi tihotapci ostali brez svojega poslovnega modela.
Prva težava, na katero je opozorila Merklova, je logistika. Grčija bo namreč morala imeti na razpolago številne kadre in infrastrukturo, da bo izpeljala zapletene azilne postopke in vračanje. To lahko dobi le s pomočjo iz EU. Poleg tega bodo morali biti organizirani večji transporti vračanja beguncev. Predvideno je, da bi postopek obravnave beguncev na grških otokih pred vrnitvijo v Turčijo trajal le teden dni.
Ko bi z modelom vračanja ustavili neregularni tok čez Egejsko morje, bi Unija zagnala obsežnejši projekt neposrednega preseljevanja večjega števila beguncev neposredno iz EU. Glede tega so številne članice, tudi Slovenija, še precej obotavljive.
Poleg finančne pomoči EU za begunce (skupno šest milijard evrov do leta 2018) in napredka v pogajanjih o polnopravnem članstvu v Uniji si Turčija v zameno za sodelovanje pri reševanju begunske krize obeta odpravo vizumov že do konca junija. Merklova je opozorila, da mora Turčija kot uradni pogoj za vizumske olajšave zagotoviti tudi primerno zaščito za migrante.
S končno kupčijo bo moral biti zadovoljen tudi Ciper, ki zaradi svojih težav s Turčijo nasprotuje odpiranju novih poglavij v pristopnem procesu.
Prebežniki med prečkanjem reke, severno od Idomenija. Foto: Vadim Ghirda/AP Pictures
Zadnji dnevi so pripeljali tudi do miselnega preskoka v razumevanju celotne slike v begunski krizi. Članice, kakršna je, denimo, Slovenija, ki je še pred kratkim utemeljevala odločitev za zaprtje balkanske poti – ne glede na nemško nasprotovanje in negativne posledice zaprtja, denimo v Idomeniju –, ki z velikim nezaupanjem zrejo v načrte Merklove in kupčijo s Turčijo, so le dojele, da je prvi pogoj za pravo rešitev dogovor z Ankaro.
