Tiskane izdaje
Srbski odvetniki stavkajo že dva meseca, pravosodje pa je popolnoma blokirano. Stavkokaze je mogoče prešteti skoraj na prste ene roke. Nihče ni pričakoval, da bodo odvetniki tako enotni in vztrajni v svojih zahtevah. Protest bojkotira le peščica, ki je zaslepljena z velikim srbskim voditeljem.
Čeprav se tudi odvetniki zavedajo, da ima vse niti v Srbiji v rokah Aleksander Vučić, ne zahtevajo odstopa srbskega premiera, ker se želijo izogniti politizaciji problemov v pravosodju. Kljub temu so hoteli to ali ne prevzeli vlogo edine opozicije srbski oblasti, na tihem pa jih podpira tudi večina srbskih sodnikov in tožilcev. V srbski javnosti jim nekateri zamerijo, ker so posamezniki tudi s pomočjo odvetnikov prodali eno in isto nepremičnino večkrat, vendar odvetniki pravijo, da ni mogoče nikomur preprečiti, da bi se podal v kazniva dejanja, za katera bo prej ali slej odgovarjal na sodišču.
Srbsko odvetništvo se po mnenju odvetnika Branimira Mitrovića sooča z največjim izzivom v obdobju demokracije. Glavni povod za protest ni le povečanje davkov, čeprav so odvetnikom dvignili tlak. Gre za odvzem dela, ki so ga odvetniki tradicionalno opravljali, kot je sestavljanje pogodb o prometu z nepremičninami, po novem pa naj bi prešlo v izključno pristojnost notarjev. V Evropi imata podobno ureditev le Črna gora in BiH.
Sodne takse za žepe izbrancev
Na ta način bi znašal zaslužek notarjev od 1500 do 3500 evrov dnevno. Po novem morajo državljani za posamezne notarske usluge plačati 500 evrov, prej pa so zanje plačali 4,5 evra. Izvršna oblast se je tudi odločila, da se bo v času, ko v državi režejo plače v javnem sektorju in pokojnine zaradi kronične luknje v proračunu, odrekla prihodku od sodnih taks, ki znaša okoli 60 milijonov evrov. Zato se Mitrović sprašuje, ali se bo ta denar prelil v žepe nekaj izbrancev in ali samo v njihove. Navsezadnje tudi zato, ker je praksa pokazala, da notar ne more postati vsak s pravosodnim izpitom, temveč je očitno potrebno nekaj več. Izvršna oblast je namreč zadržala absolutno diskrecijsko pravico pri imenovanju notarjev.
Odvetniki ne nasprotujejo plačilu davkov, niso pa pripravljeni sprejeti, da se bo pavšalna osnova za plačilo davka, ne glede na opravljen dejanski promet, čez noč povišala za 40 ali celo za 300 odstotkov. Po neuradni oceni okoli 90 odstotkov odvetnikov ne ustvari letno niti toliko prometa, da bi bili dolžni plačati DDV.
Zamenjava pravosodnega ministra
Mitrović pojasnjuje, da zaradi predrznosti, arogance, nestrokovnosti in poniževalnega odnosa do odvetnikov zahtevajo tudi zamenjavo pravosodnega ministra Nikole Selakovića, ki v odgovor pravi, da odvetniki ne morejo premagati države. Po njegovem je odvetništvo zadnji jez pred samovoljo vladajoče garniture, katere cilj je uničenje edine še preostale neodvisne intelektualne profesije v Srbiji. Srbsko pravosodje ni bilo nikoli neodvisno od izvršne oblasti, vendar to nikogar ne skrbi. Da se pravosodje nikoli ni uspelo vzpostaviti kot ena izmed vej oblasti, meni tudi sodnik beograjskega pritožbenega sodišča Miodrag Majić. Čeprav so bile sprejete številne strategije, se v praksi nobena ne izvaja, tako tudi ne strategija za reformo pravosodja od 2013 do 2018. Evropska komisija je ocenila, da so bili predsedniki sodišč izbrani pod resnim vplivom izvršne oblasti in da je pravosodna akademija pravi fijasko, srbska skupščina pa bo kljub temu v teh dneh spet odločala o imenovanju novih tožilcev in sodnikov pritožbenega sodišča.
Kakovost pravosodja v Srbiji konstantno pada že vse od leta 1990, dosedanje reforme pa niso uspele. V letih od 2009 do 2010 so tako srbska sodišča opravila samo 0,5 odstotka sojenj, ki so se izključno nanašala na odreditev pripora. Država je potrebovala še leto dni, da so zadeve razporedili skladno z novimi pristojnostmi, več kot deset let stare zadeve pa so dobili novi sodniki, kar je pripeljalo do ponovnega odlaganja razpisov narokov in glavnih obravnav. Ker je bila zmeda popolna, odvetniki pogosto niso mogli svojim klientom povedati niti tega, kateri sodnik in na katerem sodišču sodi v njihovi zadevi.
Iz zakona o javnih beležnikih (notarjih), ki ga je oblast sprejela leta 2011 ter spremenila in dopolnila lani brez javne razprave, je po mnenju profesorice Pravne fakultete Union Vesne Rakić Vodinelić razviden namen države, da z notarskim sistemom določene stroške sodišč prevali na ramena državljanov. Majić je prepričan, da se je vse začelo z ustvarjanjem pravosodja po meri enopartijskega sistema. Čeprav se je družbeni sistem spremenil, pravosodje še vedno samo čaka, da se zamenja gospodar, ki mu bo služilo.
Predsednik srbske odvetniške zbornice Dragoljub Đorđević je opozoril, da očitno obstaja tudi tajna vez med pravosodjem in mediji, ki so prav tako pod nadzorom izvršne oblasti. Če temu ne bi bilo tako, ne bi odvetniki iz medijev izvedeli, kdaj bo posamezno sojenje in kakšen bo epilog procesov. Srbski mediji tudi že več dni nič ne poročajo o protestu odvetnikov, kot da ne bi vedeli, da sodišča delajo le z 20 ali 30 odstotno zmogljivostjo.
Tega mnenja je tudi Evropska komisija, ki je ocenila, da so srbski mediji pod popolnim nadzorom in blokirani, ne glede na to, ali gre za absulutni center moči, ki ga predstavljajo stranke zbrane v koaliciji s Srbsko napredno stranko, ali za finančne centre moči. Na drugi strani politiki in mediji očitajo tudi odvetnikom, da so pod vplivom kapitala in tajkunov, česar ne zanika niti Mitrović, vendar hkrati pravi, da je njihovo število možno izmeriti v promilih.
Nov zakon omogoča večjo korupcijo
Đorđević je prepričan, da so odvetniki avangarda v vsaki družbi, tudi v Srbiji, kjer ima 8500 intelektualcev s končano fakulteto in pravosodnim izpitom izjemno moč. V njihovih vrstah je 350 doktorjev znanosti, blizu 500 magistrov znanosti in več kot 3000 nekdanjih sodnikov, odvetništvo kot institucija pa v Srbiji obstaja že 150 let. Odvetnike so v njihovi zahtevi po spremembi sporne zakonodaje podprli kolegi v regiji in EU. Izvršna oblast ignorira njihove zahteve, tudi zahtevo po dostopu Selakovića, ki so ga odvetniki imenovali Nikola Združitelj.
Selaković je med drugim obljubil odvetnikom, da bodo oblikovali posebno komisijo, vendar se je kmalu izkazalo, kot pravi Đorđević, da je najbolje, če nočeš ničesar rešiti, da oblikuješ komisijo. Ker se pet mesecev ni ničesar zgodilo, so se odvetniki odločili za protest. Odvetniki tudi ne verjamejo ministrovi obljubi, da bo znižal pavšalno osnovo za davke, dokler ne bodo dobili črno na belem tudi zagotovila finančnega ministra.Po njegovih besedah minister tudi laže, ko javno izjavlja, da bodo lahko odvetniki še naprej pripravljali pogodbe o prometu z nepremičninami, notarji pa jih bodo samo overovili. V tej zvezi je tudi opozoril, da novi sistem na startu predvideva le 93 notarjev, ki naj bi opravili delo 8500 srbskih odvetnikov.
Nov zakon omogoča tudi še večjo korupcijo, ker bo imelo 93 notarjev možnost, da bodo gospodarji življenja državljanov, ki ne bodo imeli pravice do svobodne izbire. Korupcijo predstavljajo tudi sodne takse, ki se bodo namesto v državni proračun stekale notarjem, ki bodo državi odšteli le 20 odstotkov. V Srbiji sta povsem blokirana tako pravosodje kot pravni promet, za kar pa niso krivi odvetniki, temveč je odgovorna država, kar pa pomeni, kot še pravi Đorđević, kolektivno neodgovornost. Če ima nekdo absolutno oblast, nosi tudi absolutno odgovornost, tako da nima pravice samo na lovorike, ko dosega uspehe v družbi, temveč tudi na gosje perje in katran, če naredi napako.
Sporni zakon je predmet ustavne presoje, Selaković pa je že vnaprej, kot da je sodišče njegovo, izjavil v medijih, da bo ustavno sodišče po hitrem postopku odločilo o pobudi odvetnikov o oceni ustavnosti novega zakona in spremljajočih zakonskih aktov. V isti sapi je pozval odvetnike, naj prekinejo s protestom, da ne bi izvajali pristiska na ustavno sodišče, ki se ne odziva na protiustavno stanje v Srbiji, ki ima namesto delitve oblasti enotno oblast. Đorđević je prepričan, da je cilj Selakovića državno odvetništvo po meri oblasti.
