Gospod Draghi gre v Berlin

Berlin – »Rad bi pokazal, kako je naša denarna politika ohranila cenovno stabilnost in odgovorila na grožnjo nove velike depresije,« je v nemškem bundestagu povedal predsednik ECB. V državi, ki je zacvetela na ideji trdne vrednosti denarja in ordoliberalne gospodarske politike, pa Maria Draghija mnogi obtožujejo, da daje potuho zapravljivim državam in mu pripisujejo sokrivdo za obubožanje varčevalcev in celo vzpone populističnih nacionalistov.

»Naši ukrepi delujejo,« je tudi dvomljivim nemškim parlamentarcem zagotovil predsednik Evropske centralne banke (ECB). »Pomagajo ohranjati gospodarsko okrevanje in ustvarjanje delovnih mest ter s tem koristijo tudi varčevalcem in upokojencem v Nemčiji ter v celotnem evrskem območju.« Pravi, da razume zaskrbljenost ljudi, a je v bundestagu vseeno zaključil: »Naša politika omogoča ohranitev okrevanja, zato bomo spet lahko zviševali obresti.« Draghi je že na zadnji frankfurtski tiskovni konferenci ocenil, da je fragmentacija evrskega območja presežena, vse večje posojanje pa dosega nefinančni del gospodarstva. »Zamislimo si, v kakšnem položaju bi bili, če tega ne bi naredili!« je že na zadnji tiskovni konferenci v Frankfurtu za leto 2018 napovedal 1,6-odstotno inflacijo. Cilj ECB je zviševanje cen »blizu, a nižje od dveh odstotkov«.

Obtožbe na račun politike nizkih obrestnih mer

Glavni ekonomist vse bolj majajoče se Deutsche Bank David Folkerts-Landau pa »neposredno neizvoljene tehnokrate« obtožuje tveganj za propad »najpomembnejšega gospodarsko-političnega projekta zgodovine«, ostri so tudi številni nemški konservativni komentatorji. Anja Ettel in Holger Zschäpitz sta v Weltu zapisala, da Nemčija jamči za velik del obveznic držav, kot so Italija, Portugalska ali Španija, ki jih z osemdesetimi milijardami evrov na mesec tudi nakupuje ECB, za podjetniške celo do sto odstotkov, ne da bi o tem soodločal katerikoli nacionalni parlament. Še več, »varuhi denarja« lahko vsak čas spremenijo pogoje svojega kvantitativnega sproščanja in še povečajo nevarnosti za osrednjo evrsko državo. »Ali imate na vesti tudi Deutsche Bank?« Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v preteklosti ECB že obtožil tudi krivde za krepitev moči populistov.

Povečevanje družbene neenakosti

Po teh mnenjih je Draghi s svojimi reševalnimi programi izključil disciplinarne sile trgov. Nekateri delovanju italijanskega bančnika pripisujejo kar prikrito reševanje italijanskega in drugih spornih bančnih sektorjev, drugi zatrjujejo, da ekspanzivna denarna politika samo še povečuje družbeno neenakost v družbah. »Seveda je ECB neodvisna, a se s sedanjo denarno politiko pod Draghijevim vodstvom vse bolj bliža končanju svojega mandata,« je še pred srečanjem dejal tokratni Draghijev gostitelj Gunther Krichbaum iz odbora za evropske zadeve v nemškem bundestagu.

Za Deutsche Bank ni kriva samo ECB

Predsednik Draghi je na tiskovni konferenci zavrnil komentiranje položaja največje komercialne velikanke Deutsche Bank. Na obtožbe Michaela Kemmerja iz nemškega bančnega združenja BdB, da je politika nizkih obrestnih mer delno kriva za težave nemških Deutsche Bank in Commerzbank, pa je dejal: »Če banka pomeni sistemsko tveganje za evrsko območje, to ne more biti zaradi nizkih obrestnih mer, obstajati morajo drugi razlogi.«