Tiskane izdaje
Bruselj − Evropska unija stopnjuje pritisk na Grčijo in od nje vse glasneje zahteva, da zaustavi val prebežnikov, ki prihajajo na staro celino.
V Grčiji je lani vstopilo v Unijo več kot 800.000 beguncev in migrantov. Skoraj vsi so nadaljevali pot proti severu, predvsem v Avstrijo, Nemčijo in na Švedsko. Kljub mrazu in nemirnemu morju je v prvih tednih januarja na egejske otoke prišlo še 10.000 oseb.
Strokovnjaki evropske komisije članic so med 10. in 13. novembrom opravili nenapovedane inšpekcije spoštovanja schengenskih pravil na grško-turški meji. Odpravili so se tako na kopensko mejo kot tudi na otoka Hios in Samos.
Spisali so poročilo – uradno še ni objavljeno –, ki je pokazalo, da ima Grčija velike težave pri opravljanju svojih nalog.
Ocenili so, da so Atene med krizo s prebežniki resno zanemarile obveznosti na zunanji meji Unije. Kot so med novembra opravljeno ocenjevalno misijo ugotovili inšpektorji, registracija prebežnikov v Grčiji ni ustrezna, poleg tega pa prišlekom ne odvzemajo prstnih odtisov.
»Če potrebni ukrepi ne bodo sprejeti, razhajanja pa bodo ostala, obstaja možnost, da bi članicam lahko dovolili začasno zaprtje meja,« je ob predstavitvi poročila dejal podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Dodal je, da je Grčija od novembrskega inšpekcijskega pregleda razmer že izboljšala svoj nadzor na mejah, a dodal, da ne dovolj.
Poudaril je še, da je cilj komisije ohraniti schengenski sistem.
Poročilo mora zdaj potrditi večina članic Unije. Če bodo to storile, bo komisija pripravila priporočila za ukrepanje Grčije oziroma krepitev nadzora na grških mejah s Turčijo, Atene pa bodo imele nato tri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravijo. Če Grčija tega ne bo storila, bi Bruselj lahko predlagal uporabo 26. člena schengenskega zakonika, ki dopušča članicam, da podaljšajo nadzor na notranjih schengenskih mejah za šest mesecev. Dopuščena so še tri podaljšanja za enako dolgo obdobje.
Ukrep v skrajni sili
To velja za ukrep v skrajni sili, s katerim naj bi zavarovali skupne interese območja z evrom.
Nadzor, ki so ga jeseni uvedle članice, je po schengenskih pravilih časovno omejen. Za Nemčijo, ki je prva začela nadzirati notranjo schengensko imeje, se rok izteče maja.
Evropska unija od Grčije zahteva, da se zaustavi val prebežnikov, ki prihajajo na staro celino. Foto: Iakovos Hatzistavrou/AFP
Zaradi posebnega geografskega položaja Grčije, ki je nekakšen schengenski otok, saj nima kopenske meje z nobeno drugo članico območja brez mejnega nadzora, bi bila njena de facto izločitev iz schengna brez večjih konkretnih posledic v praksi. Uveden bi bil, denimo nadzor potnikov na letalskih letih ali na potovanjih z ladjami.
Večje posledice uporabe 26. člena bi bile znotraj schengenskega jedra, saj bi druge članice, še lahko izvajale nadzor na notranjih schegenskih mejah, denimo Avstrija na meji s Slovenijo, še do dve leti.
Podobno kot velja za območje evra, se izključitve članice iz območja uradno ne da izpeljati brez njenega soglasja.
Vprašanja beguncev nočejo povezovati z vprašanjem dolžniških olajšav
Evropska komisija po besedah njenega podpredsednika Dombrovskisa noče povezovati vprašanja obravnave beguncev z vprašanjem načrtovanih dolžniških olajšav Grčiji.
Notranji ministri EU so že v ponedeljek pozvali evropsko komisijo, naj pripravi pravno podlago za uporabo ukrepanja v skladu s 26. členom. Nizozemski državni sekretar za varnost Klaas Dijkhoff je odločitev utemeljil z velikim begunskim tokom, zaradi tega je nadaljevanje nadzora na notranjih schengenskih mejah neizogibno.
Uporaba 26. člena je nujna, da bi članice na čelu z Nemčijo po maju imele pravno podlago za nadaljevanje nadzora. Nadaljevanje nadzora izven okvira schengenskih pravil bi bilo – konec schengna.
