Grčija med prijatelji zmernega napredka

Brezpotja grške krize: strani sta še predaleč vsaksebi, da bi bile Atene bliže pomoči in rešitvi pred bankrotom.

Objavljeno
12. maj 2015 00.19
Peter Žerjavič, dopisnik
Peter Žerjavič, dopisnik
Bruselj – Več kot sto dni po izvolitvi nove grške vlade pod vodstvom Aleksisa Ciprasa je videti, kot da se pogajalci iz Aten in predstavnik institucij, ki so nekdaj sestavljale trojko, vrtijo v krogu.

Na še enem zasedanju finančnih ministrov držav z evrom po pričakovanjih še ni bilo preboja v pogajanjih, čeprav je bilo v zadnjih dveh tednih veliko slišati o boljšem vzdušju in napredku. Na zasedanju so sprejeli le krajšo izjavo, ki nakazuje, da evrska skupina še ni vrgla puške v koruzo. Atene so pohvalili. »Pozdravljamo napredek, ki je bil dosežen,« so zapisali. Med razlogi za napredek so navedli novo organiziranje grških pogajalcev in poenostavljanje delovnega procesa. Manjše vloge finančnega ministra Janisa Varufakisa v pogajanjih niso omenjali.

Kljub bolj pozitivnim tonom v evrski skupini ugotavljajo, da v pogajanjih potrebujejo še več časa in prizadevanj za premostitev razlik med obema taboroma. V Atenah so upali, da bodo pozitivne ocene napredka v pogajanjih o reformah omogočile ECB sprostiti financiranje Grčije s povečanjem dovoljenega obsega izdajanja kratkoročnih zakladnih menic. Z njimi bi lahko Atene ostale nad vodo dlje, saj bi dobile več manevrskega prostora za financiranje. Medla izjava najbrž ne bo prepričala frankfurtske monetarne oblasti.

»Še nekaj tednov«

»ECB je neodvisna in mora sama oceniti grški položaj,« je opozoril prvi človek skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Ker se bo rešilni program za Grčijo, ki so ga februarja podaljšali za štiri mesece, iztekel konec junija, je negotovo, ali bi sporazum z upnicami sploh še lahko bil dosežen pravočasno, da bi ga v Grčiji začeli izvajati. Šele ko bo izvajanje rešilnega programa ocenjeno pozitivno, bi evrska skupina lahko sprostila preostalo pomoč ali njen del. Na razpolago je še 7,2 milijarde evrov.

Grčija bo brez nadaljnje ­pomoči težko finančno preživela, zato v zadnjem času krožijo različni ­scenariji. Po enem od njih bi ­Grčija, če doma ne bi več mogla plačevati obveznosti, izdala posebne zadolžnice,­ poimenovane IOU (I owe you), kot nekakšne vzporedne valute. Atenam je doslej uspelo odplačati vse. Sinoči, dan pred rokom, so plačali tudi 750 milijonov evrov IMF. Varufakis – kot njegovi kolegi v območju evra – ve, da glede na finančne obveznosti v prihodnjih mesecih Grčija lahko zdrži »le še nekaj tednov«. Grk pričakuje rešitev že v nekaj dneh.

Varufakis je pred časnikarji spet nastopil s svojem slogu: samozavestno in gostobesedno. Po njegovih besedah je bil napredek narejen na področjih, kot so DDV, siceršnja davčna vprašanja in privatizacija. Tu Atene menda ne bodo prekinjale načrtov prodaje pristanišč in letališč. Bolj težavne so reforme na trgu dela in v pokojninskem sistemu, pri katerem grška vlada noče popustiti upnicam. »Najpomembnejša je celota sprejetih reform, njihovo sprejetje med prebivalstvom, končanje petletnega dolžniško-deflacijskega cikla,« je pojasnil Varufakis.

Referendum o varčevanju?

Poleg tega upnice zahtevajo – z nekaj odpustki – nadaljevanje varčevalne politike in doseganje primarnega proračunskega presežka, s katerim bi v prihodnjih letih začeli spravljati dolg na vzdržnejšo raven. Ker so se z vrnitvijo velike negotovosti gospodarske napovedi za Grčijo poslabšale, bo postavljene cilje še teže doseči. V Atenah se že poigravajo z mislijo, da bi sklicali referendum, če bi na zahtevo upnic morali sprejeti rešitve, s katerimi bi šli čez lastno rdečo linijo. Tako bi dobilo besedo ljudstvo, ki po javnomnenjskih raziskavah odločno zagovarja članstvo v evru.

Dijsselbloem ni naklonjen ideji o referendumu, saj da bi z njim zavrli izvajanje reform in plačilo pomoči do sprejetja odločitve. Kljub temu je opozoril, da odločitev o njem sprejme država sama. Nepričakovano je idejo o referendumu podprl nemški finančni minister Wolf­gang Schäuble. A z drugo logiko. »To bi bilo morda pravilno, saj bi grško ljudstvo odločilo, ali sprejema varčevalne ukrepe ali hoče raje kaj drugega,« je povedal Schäuble. Tisto drugo bi lahko bili črni scenariji, ki bi sledili bankrotu. Njegova verjetnost se z odlašanjem sprejetja reform spet povečuje.