Tiskane izdaje
Berlin - Na stotine beguncev je danes poskusilo nasilno odstraniti pregrade na meji med Grčijo in Makedonijo, makedonska policija je proti njim uporabila solzivec. Le nekaj ur pred tem se je kanclerka Angela Merkel spet zavzela za vseevropske rešitve begunske krize, za ohranitev schengenskega območja in pomoč Grčiji.
Zapiranje balkanske poti begunsko reko zdaj ustavlja na grško-makedonski meji in v vsej Grčiji. Zadnji poskusi prebitja ograje skoraj gotovo ne bodo osamljeni, če ne bo Evropa nekako poskrbela za zavarovanje pomorske meje med Grčijo in Turčijo ter varno namestitev beguncev v blizu njihovih domovin ali celo doma.
To je tudi »evropska rešitev« begunske krize, ki jo zagovarja nemška kanclerka in o kateri se bo EU kmalu pogajala s Turčijo. Hkrati pa si tudi Nemčija zelo prizadeva vrniti ljudi, ki ne prihajajo z vojnih območij in jim ne grozi preganjanje. V ponedeljek so dogovor o vračanju njihovih državljanov sklenili z Marokom. Tudi nova nemška zakonodaja o azilu že omejuje pravice številnih drugih iskalcev zatočišča. Po poročilih človekoljubnih organizacij se Grčija spreminja v en sam velikanski begunski center. Njena vlada je EU že zaprosila za več sto milijonov evrov pomoči. Avstrija ji je med prvimi za oskrbo beguncev namenila pet milijonov evrov.
Spomladi po morskih poteh
Tudi to sporočilo kaže resnost položaja, saj Grčiji in vsej Evropi s prihodom pomladi grozi begunski naval tudi po drugih poteh. V Atenah zdaj upajo na pomoč Natovih vojaških ladij, pesti pa morajo držati tudi za kanclerko, ki so jo tako grdo zmerjali med evrsko krizo. »Grčije nismo zadržali v evroobmočju, da bi zdaj državo, ki je del evrskega in schengenskega območja in ki ima številne težave, pustili na cedilu,« je v intervjuju na televizijski postaji ARD povedala Angela Merkel.
»Prekleta dolžnost« Angele Merkel
»Idomeni je zaprt, za prihod v Grčijo ne prodajajte svojih hiš!« bo Grčija sporočala v državah, od koder vanjo prihaja največ prebežnikov. Iz Aten poročajo o načrtovanju televizijskih spotov, kakršni so tudi Nemčiji pomagali na Zahodnem Balkanu. Do takrat se begunska kriza v egejski državi lahko še zaostri, kot so pokazali tudi poskusi nasilnega prestopanja meje z Makedonijo.
Medtem ko je makedonska policija s solzivcem »ubranila« prodor čez mejo, je visoki grški državni uradnik Janis Muzalas ocenjeval, da bi prisotnost Natovih vojaških ladij v vzhodnem Egejskem morju lahko za sedemdeset odstotkov zmanjšala begunski val. Hkrati je potožil: »Če jih države v Srednji Evropi ne bi povabile, begunci sploh ne bi prišli v Grčijo.«
Nemška kanclerka Angela Merkel zavrača krivdo za največji begunski val po drugi svetovni vojni. Ta pa zdaj kot enega od stebrov evropske rešitve begunske krize vidi tudi skrb za egejsko državo. Grčije nismo reševali med evrsko krizo, da bi jo v sedanjih velikih težavah pustili na cedilu, je izjavila. Pomoč Grčiji bo ena od tem bližnjega vrha EU s Turčijo.
Merklova se je tudi jasno izrekla proti načrtu B, zapiranju nemških meja v primeru, če se evropske rešitve ne bodo posrečile. To poleg bavarskih krščanskosocialnih partnerjev zahtevajo tudi mnogi iz kanclerkine krščanskodemokratske stranke, ki se bojijo ljudskega besa na bližnjih deželnih volitvah. Zadnje nemške raziskave javnega mnenja sicer kažejo povečevanje zaupanja Nemcev v svojo kanclerko in zmanjševanje podpore njenemu kritiku bavarskemu premieru Horstu Seehoferju.
Nasprotovanje zapiranju državnih meja je razburilo tudi sosednjo Avstrijo, organizatorico zapiranja državnih meja na balkanski begunski poti.
»Moja prekleta dolžnost je narediti vse, da Evropa najde skupni pristop,« ocenjuje nemška kanclerka. Takšna pot ni lahka, »a lahko nam uspe le, če verjamemo vase«. Kanclerka odločno zavrača vse izraze sovraštva do beguncev in tudi nasilje priseljencev.
Socialdemokratski notranji minister dežele Severno Porenje - Vestfalija pa zdaj ocenjuje, da se kar 33,6 odstotka priseljence iz Maroka in 38,6 iz Alžirije ukvarja s kriminalom.
Cerar ne pričakuje veliko od dogovora s Turčijo
Predsednik vlade Miro Cerar je o dogajanju na makedonsko-grški meji izjavil, da je prepričan, da bodo makedonske oblasti sprejemale ukrepe, ki bodo ustrezali situaciji in da bodo zavarovali človeško dostojanstvo. Cerar še naprej zagovarja svojo pobudo, da je treba pomagati Grčiji pri varovanju zunanje meje EU, a hkrati okrepiti drugo linijo varovanja na makedonsko-grški meji. To utemeljuje s prepričanjem, da ni treba veliko pričakovati od vrha EU s Turčijo 7. marca. »Glede dogovora s Turčijo je zelo malo upanja, ne zgolj v EU, ampak tudi širše, zato izvajanje dogovora s Turčijo vsaj kratkoročno ni možno. Pomembneje je, da se pobudo, ki sem jo dal, pomaga Grčiji, da zavaruje zunanje meje EU. Potrebujemo tudi drugo linijo nadzora na grško-makedonski meji. Vsi, ki nimajo utemeljenega razloga za vstop na ozemlje EU, morajo biti preverjani, to pa je mogoče, če Grčiji ne uspeva, storiti na grško-makedonski meji. S tem preprečujemo tudi različne krizne situacije na drugih državnih mejah in najučinkoviteje varujemo schengen.«
