Grčija skozi rožnata očala

Bruselj – Grška dolžniška saga se sicer nadaljuje, a pretresi, ki jih povzroča, v novih okoliščinah ne povzročajo večjih težav, saj so omejeni na Grčijo. Tudi v primeru zaostritve širši vplivi niso pričakovani.

Glavno sporočilo z zasedanja finančnih ministrov skupine z evrom je bilo, da se bo misija strokovnjakov iz institucij, ki nadzirajo izvajanje grškega varčevalno-reformnega programa, vrnila v Atene. Ko bo končan njihov pregled sprejetih varčevalno-reformnih ukrepov in bodo upnice zadovoljne z njim, bodo lahko Aten dobile nov sveženj pomoči. Injekcije potrebujejo pred julijem, ko morajo vrniti za okoli sedem milijard evrov dolgov.

Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je napovedal, da bo pri ukrepih v Grčiji narejen premik – od varčevanja h globokim reformam. Da bi zadovoljila zahteve upnic, mora vlada Aleksisa Ciprasa narediti več na področju reform davčnega sistema, trga dela, pokojnin. To po Dijsselbloemovih besedah ne pomeni, da je v Grčiji konec varčevanja, saj naj bi z reformami predvsem zagotavljali bolj trajno trdnost proračuna in gospodarskega okrevanja.

Večja reforma naravnanost za doseganje ciljev je med glavnimi zahtevami IMF za sodelovanja v 3. programu reševanja Grčije, ki je bil v dramatičnih okoliščinah sprejet julija 2015 in bo trajal tri leta. Brez globljih reform, tudi novih rezov v pokojnine, da Grčija ne more doseči vzdržne zadolženosti, ki je pogoj za sodelovanje IMF v takšnem reševanju. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sicer sploh nima več dvomov o pozitivni odločitvi IMF o sodelovanju v programu.

V skupini z evrom pozitivno spremljajo bolj pozitivna proračunska gibanja in napoved evropske komisije o razmeroma visoki gospodarski rasti v Grčiji. Vodja reševalnega sklada ESM Klaus Regling je opozoril, da Grčija najbrž sploh ne bo uporabila vseh 86 milijard evrov, ki so na voljo za pomoč v 3. programu. Po drugi strani IMF opozarja, da bi previsoki varčevalni cilji, primarni presežek (v njem se ne upoštevajo stroški servisiranja dolga) v višini 3,5 odstotka BDP, zavrli gospodarsko rast.