Tiskane izdaje
V domači Bolgariji je študirala zgodovino in leta 2001 v Grčijo prišla iskat kakršno koli službo, da bi le lahko pomagala svojemu bolnemu otroku. Delo je, kot čistilka na atenski podzemni železnici, našla pri zasebnem čistilnem podjetju, ki je s svojimi zaposlenimi ravnalo mimo vseh pravil in norm.
Kuneva je hitro postala aktivna v sindikalnih gibanjih. Javno je govorila o krivicah in se borila za pravice delavcev, hkrati pa je kot priseljenka ves čas doživljala ponižanja in žalitve. Decembra 2008 je preživela poskus umora. Dva zamaskirana moška sta ji v obraz vrgla strupeno žvepleno kislino in jo prisilila, da jo je nekaj tudi popila. Napad je komajda preživela. Oslepela je na eno oko, njen obraz je bil hudo poškodovan, kislina ji je uničila požiralnik. Napadalcev nikoli niso prijeli. In to zato, ker jih nikoli niso zares iskali. Amnesty International je policijsko preiskavo ocenil za »neobjektivno« in »premalo podrobno«.
Ko je Kuneva po napadu okrevala, se je nemudoma vrnila na aktivistično prizorišče in se pred lanskimi evropskimi volitvami pridružila levičarski Sirizi, zmagovalki grških predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je evropska poslanka spremljala v Atenah.
Se je vzdušje v evropskem parlamentu po zmagi Sirize kaj spremenilo? Se je spremenil odnos do Grčije?
Vse se je spremenilo. Siriza in Grčija sta v središču pozornosti že vse od evropskih volitev, zdaj pa še posebej. Siriza je sestavila vlado in začela delati s polno paro: predsednik vlade in ministri potujejo po Evropski uniji in se srečujejo z drugimi voditelji, s katerimi razpravljajo o razmerah v Grčiji in morebitnih rešitvah. Moji kolegi iz poslanskih klopi evropskega parlamenta upajo, da bo vodstvo EU spremenilo način razmišljanja. Vsi so utrujeni od varčevanja in v zmagi Sirize vidijo priložnost za spremembe.
Kako vaši poslanski kolegi v evropskem parlamentu vidijo in razumejo posledice varčevalne politike? Mar dejansko mislijo, da je bil uničujoči program »reševanja« Grčije uspešen?
Mislim, da ni nikogar, ki bi si upal z vso resnostjo trditi, da je bil program varčevanja uspešen. Poslanski kolegi se zavedajo, da Grčija svojega dolga v celoti ne bo mogla vrniti in da gospodarska rast v Grčiji ob takšnih pogojih ni mogoča. Na nek način zdaj Grčija obstaja le zato, da odplača svoj dolg. Problem je, da so posojila, ki so bila dana Grčiji, breme za davkoplačevalce drugih evropskih držav in prav zato imajo evropski poslanci takšne težave s sprejemanjem odločitev o delnem odpisu dolga. Ampak Siriza se hoče pogovarjati prav o tem – o skupni rešitvi, ki bo razbremenila državljane Evropske unije.
V prvih dveh tednih po volitvah je mogoče v Evropi in tudi v Združenih državah opaziti kar nekaj naklonjenosti novi grški vladi. Toda ta je delno tudi posledica čistega političnega oportunizma: kakšno solidarnost je dejansko mogoče pričakovati? Je konec varčevalnih politik in morda celo delni odpis dolgov realna možnost?
To, kar smo videli v zadnjih dveh tednih, ni ravno solidarnost, ampak podpora lastnih nacionalnih interesov, čeprav je, kar se Grčije tiče, rezultat enak. Večina evropskih držav hoče zaustaviti varčevanje, saj se bodo drugače tudi same vrnile v recesijo. Tudi Združene države Amerike, ki se jim je uspelo dvigniti iz krize, se bojijo, da se bo Evropa vrnila v recesijo in da bo to imelo negativne posledice tudi zanje. Kar se tiče morebitnega odpisa dolga, so stvari precej težje in bolj zapletene. Jasno je, da Nemčija vztraja pri ohranitvi ostre varčevalne politike in ob tem deluje netolerantno in včasih tudi predvidljivo. Pogajanja bodo vsekakor težka in dolgotrajna.
Je Siriza dovolj enotna, tako od zunaj kot od znotraj, da lahko preživi vse pritiske? Še nekaj mesecev pred volitvami sta se v stranki spopadali dve ekonomski liniji?
Razlik v pogledih različnih ekonomistov znotraj Sirize ne poznam v podrobnosti, a mislim, da v tem trenutku niso pomembne. Vsi imamo svoja mnenja, a zdaj imamo enoten program, ki so ga ljudje izvolili, in naša vlada bo naredila vse, da ga uresniči. Nova grška vlada se je zavezala k trdim in poštenim pogajanjem z Evropo od prvega dneva naprej. In to se dogaja. Rezultati takšnega pristopa so že vidni. Čedalje več podpore imamo. Tako med poslanci grškega parlamenta kot med evropskimi poslanci.
V Grčiji in zunaj nje nekateri analitiki govorijo o pomanjkljivosti leve vlade, ki se je odločila za sodelovanje z desničarskimi Neodvisnimi Grki (ANEL). Ali takšna vlada po vašem mnenju Sirizo krepi ali slabi?
Največja nevarnost je, da pozabimo, kdo smo. Če ne bomo delali metodološko in če ne bomo nemudoma začeli izvajati ukrepov, ki bodo razbremenili najbolj šibke in ranljive dele grške družbe, če tem ljudem ne bomo vrnili upanja, bomo hitro izgubili njihovo podporo. Ne smemo jih razočarati. Druga nevarnost je, da pred svojimi partnerji, še posebej pred Nemčijo, izpademo kot nekdo, ki se noče pogovarjati, kar bi lahko Grčijo zadušilo. Na ta način bi lahko preprosto ostali brez denarja. To bi lahko sprožilo negativne reakcije v celotnem evrskem območju. Iracionalnega vedenja si ne smemo privoščiti.
Kaj volilna zmaga Sirize za vas pomeni na osebni ravni? In katere bi morale biti vladne prioritete tukaj in zdaj?
Zmaga Sirize na grških volitvah sedem mesecev po tem, ko sem se odločila kandidirati za evropsko poslanko, zame pomeni osebno zadoščenje. Volilni rezultat potrjuje pravilnost moje izbire, hkrati pa izkazuje pričakovanja velikega dela grškega prebivalstva. Prva prioriteta nove grške vlade mora biti dober dogovor z Evropsko unijo o našem dolgu. Vlada mora obnoviti delavske pravice, vrniti pravičen plačilni sistem in ustvariti nova delavna mesta.
Kako lahko Sirizin prevzem oblasti vpliva na tisoče brezdomcev in stotisoče priseljencev, največjih žrtev gospodarskega in socialnega kolapsa države?
Vlada je obljubila, da bo preprečila izselitve, kar bo onemogočilo ustvarjanje novih brezdomcev. Vlada se mora nemudoma in »direktno« spopasti s težavami brezdomcev in priseljencev, ki v nesprejemljivih pogojih živijo v namestitvenih centrih. Potrebujemo resnično gostoljubnost, ne pa zapore! Priseljenci niso kriminalci, so žrtve vojne in revščine. Grška vlada mora ta problem predstaviti Evropi, ki mora končati hipokrizijo tako imenovane dublinske regulacije [dogovor Dublin II, ki zahteva, da se morajo priseljenci brez urejenih dokumentov vrniti v državo prihoda v EU, torej večinoma v Grčijo]. Zaradi te regulacije so priseljenci proti lastni volji ujeti v Grčiji.
Siriza je dobila mandat od ljudi. Se strinjate, da bi ga ljudem morala nemudoma vrniti in jih, na čelu s solidarnostnimi in civilno-družbenimi gibanji, povabiti k skupni obnovi države, h gradnji nove Grčije?
Zelo res je, kar pravite. Najboljši zavezniki nove grške vlade so aktivni državljani, ki se zavedajo svojih pravic in se zanje borijo, organizirajo solidarnostne akcije, prevzemajo pobudo in ustvarjajo nove perspektive. Najboljša stvar, ki jo lahko vlada ponudi tem državljanom, je možnost vključevanja.
