Tiskane izdaje
London − Grški finančni minister Janis Varufakis z obiskom Londona nadaljuje turnejo pri evropskih voditeljih, katerih podporo Atene potrebujejo pri morebitnih novih pogajanjih o načinu reševanju grške dolžniške krize.
Čeprav Britanija ni članica evroobmočja, hoče Varufakis najti čim več zaveznikov ter se prav zato osebno sestati z britanskim finančnim ministrom Georgeem Osbornom, pišejo tuje tiskovne agencije. Osborne je danes dejal, da se veseli priložnosti za pogovor z novim grškim finančnim ministrom, s katerim bosta razpravljala o stabilnosti evropskega gospodarstva in tem, kako spodbuditi njegovo rast. Poleg tega se bo grški finančni minister drevi v Londonu sestal s približno sto bankami in finančnimi institucijami, katerim namerava po besedah neimenovanega vira zagotoviti, da bo Grčija svoj dolg lahko poravnala brez škodljivih vplivov na zasebne investitorje, poroča Reuters.
Varufakis se je že včeraj v Parizu sestal s francoskim finančnim ministrom Michelom Sapinom, s katerim sta razpravljala o novem dogovoru za vrnitev dolga upnikom ter o tem, kako narediti konec grški odvisnosti od posojil. Kot je po srečanju dejal francoski finančni minister, Francija ne podpira odpisa grških dolgov, naklonjena pa je novim pogojem ali časovnemu okviru za poplačilo dolgov.
Podporo Grčiji je v pogovoru za televizijo CNN izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da Grčija ne bo mogla doseči močnega gospodarskega okrevanja, če grške oblasti na bodo omilile varčevalnih ukrepov. »Držav, ki so sredi depresije, ne moreš nenehno privijati,« je dejal Obama in dodal: »Sčasoma moraš sprejeti strategijo rasti, da bi lahko odplačale dolg in se znebile deficita.« Po njegovem mnenju Grčija nujno potrebuje reforme, vendar pa je drastične spremembe težko uveljaviti v gospodarstvu v krizi. »Te spremembe je težko uvajati, če življenjski standard pade za 25 odstotkov, saj družba tega ne more več vzdržati,« je še povedal po pisanju STA.
Nova grška vlada pod vodstvom levo usmerjene stranke Siriza je sicer trdno odločena vsaj olajšati pogoje mednarodnega programa pomoči. Grški finančni minister Janis Varufakis je v petek sicer razburil z izjavo, da grška vlada ne bo sodelovala z mednarodnimi posojilodajalci oziroma trojko, a je kmalu sledila omilitev stališč − grška vlada zdaj trdi, da je pripravljena na pogajanja o pogojih posojil. Kot je dejal pred dnevi, bi, če bi imele Atene do konca meseca čas, da predstavijo natančen načrt, lahko sporazum z mednarodnimi partnerji sklenili šest tednov pozneje.
Bojazen mednarodnih finančnih trgov o ravanju nove grške vlade je že poskušal pomiriti tudi grški premier Aleksis Cipras. Kot je dejal, Grčija ne namerava odstopiti od obveznosti Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, a hkrati opozoril, da njegova država potrebuje čas, da zadiha in ustvari lastni program okrevanja.
Cipras je med današnjim obiskom Cipra tudi dejal, da bi bil izstop Grčije ali Cipra iz območja evra nevaren za stabilnost Jugovzhodne Evrope. Dejal je še, da Evropa danes bolj kot kdaj prej potrebuje rast. Povedal je tudi, da Grčija trenutno ne razmišlja o najemu posojila v Rusiji.
Novi grški premier se namerava še ta teden sestati z vodjem Evropske centralne banke Mariom Draghijem, italijanskim predsednikom vlade Matteom Renzijem, francoskim predsednikom Françoisom Hollandom in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
Ta je v pogovoru za nemški časnik Handelsblatt dejal, da je trojko − evropsko komisijo, ECB in IMF − pripravljen odpraviti in namesto nje Grčiji ponuditi kompromis, ki ga v Bruslju še iščejo. Kot v spletni izdaji pojasnjuje časnik, bi se po mnenju Berlina lahko odpovedali rednemu nadzoru, ki ga opravlja trojka, Grčiji pa namesto tega določili le splošne gospodarsko-politične cilje. Reformo trojke načeloma podpira tudi Nemčija, a le če se bo nova grška vlada držala začrtanih reformnih usmeritev in varčevanja.
