Grčiji še ni uspelo prepričati treh institucij

Za Atene se je že začela tekma s časom, pomoč ostaja zamrznjena. Večina Nemcev za »grexit« ali »grexident«.

Objavljeno
31. marec 2015 00.13
 Peter Žerjavič, Bruselj; Barbara Kramžar, Berlin
Peter Žerjavič, Bruselj; Barbara Kramžar, Berlin
Bruselj, Berlin – Kljub maratonskim pogajanjem med predstavniki institucij nekdanje trojke in visokimi grškimi uradniki, ki so se začela konec tedna, kompromisa za rešitev Grčije pred bankrotom še ni na obzorju. Predlog reform velja za pomanjkljivega, grozi pa tudi nova ohladitev odnosov med Grčijo in Nemčijo.

V evropski komisiji, ki je poleg ECB in IMF ena od treh sodelujočih institucij, uradno sicer govorijo o konstruktivnih pogovorih in pozitivnih znamenjih. Da bi posojilodajalke sprostile že več mesecev blokirano pomoč – na razpolago je še 7,2 milijarde evrov –, s katero bi se država rešila pred bankrotom, morajo Atene z upnicami doseči sporazum o zavezujočih fiskalnih in reformnih ukrepih. Z njim naj bi Sirizina vlada uresničila cilje rešilnega programa, ki je bil konec februarja podaljšan za štiri mesece.

To, kar so Atene do zdaj prinesle v Bruselj, institucij še zdaleč ni prepričalo. Šele ko bodo v Atenah s posojilodajalkami dosegli sporazum o ukrepih, bodo finančni ministri evrske skupine lahko odmrznili pomoč. Zaradi vsebinskih razhajanj in zapletenih postopkov, ni verjetno, da bi Grčija lahko dobila nove injekcije že pred velikonočnimi prazniki.

V evropski komisiji pojasnjujejo, da je še veliko stvari nejasnih in se o njih še pogovarjajo. Osrednji del načrtovanih ukrepov, s katerimi naj bi zbrali okoli 3,5 milijarde evrov so prodaja pristanišča v Pireju, privatizacija štirinajstih regionalnih letališč, obdavčitev pobeglega kapitala, višji davki za premožne, obročno odplačevanje davčnih dolgov, plačilo licenc za televizijske frekvence, davek na digitalne igre na srečo, boljši nadzor restavracij, barov in trgovin s sistemom, podobnim davčnim blagajnam ... Usoda osovraženega davka na nepremičnine ni jasna.

Med grškimi upniki je veliko negotovosti, ali bodo napovedani ukrepi res imeli pričakovan učinek, ki bi omogočil uresničitev razmeroma strogih varčevalnih ciljev. Poleg tega pričakujejo odločno pokojninsko reformo in reformo trga dela.

Atene bodo že prihodnji teden morale IMF vrniti skoraj pol milijarde evrov in negotovo je, ali bodo ob vseh drugih izdatkih, še lahko izpolnile obveznosti. Pritisk na Atene je okrepila tudi bonitetna hiša Fitch, ki je konec tedna znižala oceno za Grčijo na CCC, ker se je povečalo tveganje, da Atene ne bodo mogle pravočasno dobiti pomoči. Zaradi zapletov v zadnjih mesecih se zmanjšujejo proračunski prihodki in povečujejo strahovi, da Grčiji letos sploh ne bo uspelo ustvariti primarnega proračunskega presežka.

Novi hlad med Berlinom in Atenami

Po petih urah pogovorov z grškim premierom Aleksisom Ciprasom je nemška kanclerka Angela Merkel prejšnji teden že govorila o »duhu sodelovanja«. Za mnoge pomanjkljivi predlog reform pa skupaj z nadaljevanjem grških napadov na Nemčijo grozi z novo ohladitvijo odnosov med državama.

Večina Nemcev zdaj meni, da »neresna« Grčija ne sodi v evrsko območje, kar gotovo ne bo pripomoglo k boljšemu ozračju med državama. Kanclerka Angela Merkel sicer vztrajno opozarja, da je Nemčija le ena od članic skupne evropske valute. Novi grški predsednik Prokopis Pavlopulos pa korenine vseh težav svoje države vidi prav v tej državi. Združitev se je po njegovem mnenju končala z »evropsko Nemčijo« ter začela z »nemško Evropo«, tudi zato, da bi »monstruozne« stroške združitve prevalili na celotno Evropo in dosegli vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu. V Berlinu nekateri menijo, da se je premier Cipras prav zaradi protinemških stališč strinjal z njegovim imenovanjemPavlopulosa za predsednika države. Za obrambnega ministra je že prej imenoval desno nacionalističnega Panosa Kamenosa, ki je Nemčiji zagrozil s poplavo azilantov in morda tudi teroristov, minister za finance Janis Varufakis pa še iz profesorskih časov slovi po proti Nemčiji iztegnjenem sredincu.

Pavlopulos o nemški kanclerki Angeli Merkel meni, da zaradi »travmatičnega vzhodnonemškega izvora« ni sposobna doumeti pomena EU in evropske vizije, nemški komentatorji pa njemu očitajo, da je kot notranji minister med letoma 2004 in 2009 pomagal neznansko povečati državni aparat, ki zdaj teži grško gospodarstvo. Vendar ima nova grška vlada v Berlinu tudi prijatelje. Voditeljica stranke Levica Katja Kipping verjame, da se ta »z zavzemanjem za gospodarski razum namesto za neoliberalno usmeritev« bojuje za vso Evropo. Kippingova za premagovanje humanitarne katastrofe v Grčiji zahteva nov Marshallov načrt, ki bi se po njenem prepričanju mirno lahko imenoval tudi »načrt Merkel«.