Grčiji že teče voda v grlo

Bruselj – Drugače kot prejšnji teden, ko so se ministri za finance evrske skupine ukvarjali z zamislimi novega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, bo njeno današnje zasedanje že bolj podobno pogajalskemu procesu.

Grški premier Aleksis Cipras je napovedal težke pogovore, v evrski skupini ni znamenj optimizma. Obratno, njen prvi človek, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ni skrival pesimizma. Stališča Aten in drugih osemnajstih članic evrskega območja so še daleč vsaksebi. Uradniki ECB, evropske komisije in IMF (nekdaj znani pod imenom trojka) so se sicer konec tedna v Bruslju sestali s predstavniki grške vlade, da bi se čim bolje pripravili na današnje zasedanje.

To je doslej veljalo za zadnji rok, do katerega lahko Grčija zaprosi za podaljšanje rešilnega programa, ki se izteče konec meseca. Podaljšanje morajo potrditi parlamenti več članic, tudi Nemčije. Cipras in Varufakis na drugi strani odločno odklanjata tako obstoječi program kakor tudi njegovo podaljšanje, saj da je kriv za grško katastrofo. Cipras razlaga, da se pogovarjajo le o tranziciji od sedanjega programa do nove pomoči, ki naj bi bila zasnovana najpozneje poleti. Za ta čas si morajo zagotoviti financiranje in tudi oporo v ECB.

Na drugi strani si Nemčija (še) ne predstavlja druge uresničljive poti kot podaljševanje programa in njegovo končanje. Šele nato bi lahko prišle na vrsto druge rešitve. Posebno težavno je, da Atene želijo dobiti denar od evropskih partnerjev, ne da bi spoštovale varčevalno-reformne zaveze. Uradniki nekdanje trojke so pregledovali načrte grške vlade in jih primerjali z obstoječimi zavezami Aten. Na tej podlagi bodo pripravili analizo, ki bo temelj za bolj politično delo finančnih ministrov.

Na mizi je več kočljivih vprašanj. Cipras, denimo, nasprotuje nadaljnjemu zategovanju pasu. Da bi Grčija na začetku prihodnjega desetletja dosegla zahtevano vzdržno zadolženost in do leta 2022 javni dolg spravila pod 110 odstotkov BDP, bi letos morala imeti triodstotni primarni proračunski presežek in pozneje še za poldrugo odstotno točko višjega. Izpolnjevanje tega cilja iz rešilnega programa bi od grške vlade zahtevalo še več politično kočljivega varčevanja kot doslej.

Poleg tega Cipras zahteva bolj premišljeno privatizacijo, moti ga načrtovana prodaja regionalnih letališč Fraportu. Če Grčija po izteku programa ne bo imela zagotovljenega financiranja, ji utegne groziti bankrot. Bančni sistem je z valom dvigovanja depozitov že tako destabiliziran in odvisen od injekcij centralne banke.