Grobo migrantsko spolno nasilje spreminja Nemčijo

Nemčija je začela dosledno izvajati dublinski dogovor in več sto beguncev vrača v Avstrijo.

pon, 11.01.2016, 21:30

Berlin – Nemčija je začela dosledno izvajati dublinski dogovor in več sto beguncev vrača v Avstrijo, je nemškim medijem povedal predstavnik münchenske policijske uprave. Begunce, ki želijo naprej, že vračajo v Avstrijo, država pa razpravlja tudi o drugih spremembah.

Mnogi verjamejo, da je skrajni čas za odločno ukrepanje: Nemčija je v EU osamljena pri obvladovanju največjega navala beguncev po drugi svetovni vojni, silvestrski spolni in roparski napadi migrantov v Kölnu in drugih nemških mestih pa so razkrili nevarnosti, ki jih prinaša prihod velikega števila samskih moških iz bližnjevzhodnih in severnoafriških držav. Številni med temi zahodno oblečene in svobodnega gibanja vajene ženske očitno vidijo kot lahke in mislijo, da je z njimi dovoljeno početi vse: v ponedeljek objavljeno poročilo notranjega ministrstva Severnega Porenja - Vestfalije navaja veliko pritožb zaradi potiskanja prstov v vagine in druge telesne odprtine žrtev ter hkratno krajo prenosnih telefonov, kreditnih kartic in denarja. Znano je, da so množice migrantov, med katerimi je bilo veliko tudi iskalcev azila, obkrožile nič hudega sluteče ženske. Mnoge med njimi so zaradi tega doživele tudi hud šok.

Zaostrovanje politike do beguncev

Silvestrski dogodki so Nemčijo tako pretresli, da vlada že zaostruje svojo begunsko politiko in jo bo verjetno še naprej. Ena od možnosti je dokončna vrnitev k dublinski uredbi iz leta 2003, ki določa, da je za obravnavanje prošenj za azil odgovorna država, skozi katero je prosilec za azil vstopil v EU. Nemčija je do zdaj sprejemala vse migrante, ki so jih naprej pošiljale druge države EU in med njimi tudi Slovenija, bavarska krščanskosocialna vlada premiera Horsta Seehoferja in številni drugi pa so se temu upirali že vse od znamenitega »Zmogli bomo!« kanclerke Angele Merkel. Pod hudim pritiskom zaradi silvestrskih dogodkov še večje spremembe v svoji begunski politiki zdaj napoveduje tudi kanclerka. Že do zdaj je poudarjala, da so dobrodošli le tisti, ki res potrebujejo azil, zdaj pa se strinja tudi, da si ga nasilni azilanti ne zaslužijo.

Nemške vladajoče stranke že razpravljajo o hitrejšem izganjanju prestopnikov in drugih ukrepih za zagotovitev javnega reda, po novicah iz Münchna pa je za države ob balkanski begunski poti veliko vprašanje, ali bodo začeli vračati vse. Nemčija je večinoma obdana s članicami EU, zato bi vrnitev k Dublinu lahko prinesla korenito okleščenje sprejemov iskalcev azila, ki še kar prihajajo, čeprav v manjšem številu. Vse bolj je jasno, da je za to bolj kot ukrepi Turčije in drugih držav zaslužno slabo vreme v Egejskem morju, ki celo velikim ladjam preprečuje normalno plovbo. Spomladi lahko spet pričakujejo deset tisoč in več iskalcev azila na dan.

Vse več »varuhov« reda

V pomanjkanju evropske solidarnosti in ob obtoževanjih, da je sama kriva za begunsko krizo, kanclerka nima veliko manevrskega prostora. V delu opozicije in tudi v mednarodni javnosti je že mogoče slišati zahteve po njenem odstopu, kot da niso dovolj velik izziv horde tujcev, ki grobo otipavajo in tudi posiljujejo ženske, pa v Kölnu zdaj pravico v svoje roke jemljejo samozvani varuhi reda. Skupine »rockerjev, huliganov in klubskih varnostnikov«, kot jih identificira kölnski Express, so konec tedna v ločenih incidentih preteple nekaj pakistanskih in sirskega državljana. V soboto so morali s topovi razgnati protestnike iz gibanja »domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda«, množijo se tudi napadi na zatočišča za begunce.

V strahu, da bodo nasilni prebežniki prizadeli vse druge, se iskalci azila iz porurskih mest Duisburg in Mülheim an der Ruhr sami ponujajo za zaščitnike žensk v mestnih središčih in na spletu vse, ki jim ni vseeno, pozivajo, naj se jim pridružijo. V Kölnu so se s pozivi proti »populistični zlorabi« spolnega nasilja oglasile feministke. Do danes zvečer se je več kot tristo ljudi pridružilo njihovi kampanji z naslovom Brez izjeme, ki nasprotuje instrumentalizaciji dogodkov proti posameznim skupinam prebivalstva: »Spolno nasilne ne sme biti tematizirano le tedaj, ko so storilci domnevno 'drugi': muslimanski, arabski, črni ali severnoafriški moški, vsi tisti torej, ki jih desni populisti razumejo kot nenemške.«

Njihovi kritiki pa obtožujejo, da je Nemčija dovolj dolgo tolerirala paralelne družbe, in to ne le v Kölnu. Celo del trendovske berlinske četrti Kreuzberg velja za območje, kjer vladajo preprodajalci mamil in velika večina teh prihaja iz vrst turških, arabskih ali afriških priseljencev.

Prijavi sovražni govor