Grozljiva usoda nigerijskih deklet na poti proti Evropi

Cantabria, ladja španske vojaške mornarice, je minulo nedeljo v južnoitalijansko pristanišče Salerno pripeljala šestindvajset trupel nigerijskih najstnic, starih od štirinajst do osemnajst let. Španski mornarji so trupla našli v bližini potapljajočega se gumijastega čolna v bližini libijskih ozemeljskih voda.

Pripadnike španske vojaške mornarice so prizori, ki so jim bili priča na odprtem morju, šokirali. Triindvajset dekliških trupel je razburkano morje premetavalo v bližini zapuščenega gumijastega čolna, tri trupla so bila še v čolnu. Posadka španske vojaške ladje je minulo nedeljo v ločenih reševalnih akcijah sicer rešila 375 večinoma afriških beguncev in migrantov, ki so dva dni pred tem izpluli iz bližine Tripolija, libijske prestolnice in že dlje časa tudi prestolnice trgovine z ljudmi in »modernega« suženjstva. Med njimi je bilo 90 žensk in 52 otrok.

Kot vse kaže, so bila dekleta najprej žrtve spolnega nasilja, potem pa so jih tihotapci − da bi se znebili dokazov − dobesedno odvrgli v smrt. To ni osamljen primer ali incident, pač pa pravilo. Incident je dejstvo, da so trupla večkratnih žrtev našli in da bodo krivci za njihovo tragedijo tokrat morda celo kaznovani.

Preiskava

Italijanske oblasti so namreč nemudoma sprožile preiskavo. Preiskovalce zanima, ali so bila nigerijska dekleta ubita in zakaj so med mrtvimi samo ženske. Lorena Ciccotti, ki vodi policijsko postajo v Salernu, pravi, da hočejo s preiskavo ugotoviti, kako so dekleta umrla in ali so bila mučena in spolno napadena. Salvatore Malfi, prefekt Salerna, je smrt nigerijskih deklet označil za »tragedijo celotnega sveta« in dejal, da je policija že priprla pet osumljencev. Po njegovih besedah so tihotapci dekleta s čolna vrgli v morje, saj »vse kaže, da je bil razlog smrti utopitev«.

Tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR) v Rimu Marco Routunno pravi, da je za nigerijska dekleta že skoraj »standard«, da so ujeta v tihotapske lovke. V Evropi pogosto končajo v rokah kriminalnih združb, ki obvladujejo prostitucijo. »Gre za regionalno tihotapsko mrežo. Videl sem nigerijska dekleta, mlajša od štirinajst let, ki so potovala sama …« dodaja Routunno. Da obstaja velika možnost, da so bila nigerijska dekleta žrtev tihotapcev samih, meni tudi Federico Soda, koordinacijski direktor Mednarodne organizacije za migracije za področje Sredozemlja. »Zelo mogoče je, da so bila ta dekleta žrtve tihotapljenja, ki je namenjeno spolnemu izkoriščanju,« je novinarjem povedal Soda.

Begunci in migranti na osrednji sredozemski poti, ki iz Libije čez morje vodi do južne Italije, še naprej množično umirajo, toda njihove tragične usode se že dolgo »uvrščajo« le še v uradne statistike. Ljudje na begu pred vojnami, revščino in splošnim obupom umirajo stran od oči evropske javnosti − brez imen, priimkov in obrazov. In v vedno bolj grozljivih okoliščinah. Tudi kot žrtve evropske (proti)begunske in (proti)migrantske politike. Evropska unija je pred meseci z libijskimi popolnoma nelegitimni in nekompetentnimi oblastmi sklenila dogovor o (prisilnem) zaustavljanju begunsko-migrantskih poti in finančno podprla libijsko obalno stražo. Ta je tesno povezana z milicami, ki obvladujejo tako padlo državo kot prekupčevanje z ljudmi, hkrati pa v številnih libijskih mestih in tudi globoko v puščavi, kjer vsak mesec izgine več sto beguncev in migrantov, vodijo posebna suženjska taborišča.

Sredozemlje − množično grobišče

Do 1. novembra je čez Sredozemsko morje v Evropsko unijo − 75 odstotkov v Italijo − prispelo 151.000 beguncev in migrantov. Približno 30 odstotkov manj kot lani ob istem času. 58 odstotkov (2800) vseh beguncev in migrantov, ki so v letošnjem letu umrli na begu proti »obljubljenim deželam«, je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) življenje izgubilo v Sredozemlju, velikem množičnem grobišču, kjer je od leta 2000 naprej skupaj umrlo več kot 35.000 ljudi.