Tiskane izdaje
Bruselj – Kljub optimističnim tonom iz grške vlade, češ da je sporazum s predstavniki upnic pred vrati, se bodo pogajanja zavlekla. Pogajanja o reformah so bila prekinjena, nadaljevala se bodo po končanem rednem spomladanskem zasedanju IMF v Washingtonu.
Da bi Grčija dobila naslednje obroke pomoči iz 86-milijardnega rešilnega svežnja, sprejetega lani poleti po dramatičnih pogajanjih, mora sprejemati reforme skladno z zavezami. Zgolj poleti potrebujejo več kot tri milijarde evrov za vračila IMF in ECB.
Poleg tega je pozitivna ocena izvajanja programa pogoj, da bi sploh začeli razprave o dolžniških razbremenitvah Grčije. Po najbolj optimističnem scenariju bi upnice in predstavniki atenske vlade uskladili stališča pred neuradnim zasedanjem ministrov za finance v območju z evrom prihodnji teden v Amsterdamu.
Pokojninska reforma – največja grška težava
Tako grški finančni minister Evklid Cakalotos kot tudi v evropski komisiji sicer govorijo o velikem napredku na več področjih. Želja Bruslja je, da bi pogovore končali čim prej. V zadnjih enotedenskih pogajanjih so nerešena klasična vprašanja: obravnava stomilijardnih slabih posojilih, višja obdavčitev plač (tudi najnižjih) in največja grška težava – pokojninska reforma. Pokojninski izdatki so previsoki za stabilnost sistema. V IMF so izračunali, da bi Grčija za uresničitev javnofinančnih ciljev morala zgolj v pokojninskem sistemu privarčevati od štiri do pet odstotkov BDP.
Vlada Aleksisa Ciprasa se je v rešilnem programu zavezala, da bo že leta 2018 imela primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški dolga) v višini 3,5 odstotka BDP. Kot je na svojem blogu opozoril vodja IMF oddelka za Evropo Poul M. Thomsen, ki se že dolga leta ukvarja z Grčijo, bi pokojninska reforma v primeru znižanja proračunskih ciljev lahko bila blažja, a olajšave bi po drugi strani zahtevala večje dolžniške odpustke. Članice evrskega območja na čelu z Nemčijo odločno nasprotujejo nominalnemu odpisu dolga Grčiji.
Grška saga se vrača
Pogajanja z Atenami spremlja tako negotovost glede zmogljivosti Grčije za izvedbo reform, obljubljenih v zameno za orjaško pomoč, kot tudi nesoglasja reševalcev o prihodnjih korakih.
Tradicionalna dilema je prihodnja vloga Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Zaradi njene odločnosti si v grški vladi že tako želijo, da washingtonske institucije ne bi bilo med partnerji, ki nadzirajo izvajanje rešilnega programa. Tudi guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny je pred kratkim glede Grčije ocenil, da bi Evropejci lahko reševali težave sami. V tretjem rešilnem programu za Grčijo ima IMF zgolj vlogo tehnične pomoči. Od izbruha krize leta 2010 je imel dva svoja aranžmaja za Grčijo, ki sta se že iztekla. O novem bo odločal v prihodnjih mesecih.
Ali se bo to sploh zgodilo, je odvisno od številnih dejavnikov. Upnice si želijo, še posebno Nemčija – glede na obljube kanclerke Angele Merkel ob potrjevanju rešilnega programa v bundestagu – nadaljevanje sodelovanja IMF v reševanju Grčije. Njegovo hladnejše strokovno ocenjevanje položaja, brez popuščanja v slogu evropske komisije in utemeljeno s številkami, naj bi bilo jamstvo, da se bodo v Grčiji nadaljevale reforme, s katerimi bi se država v prihodnjih letih postavila na noge in postala neodvisna od tuje pomoči.
Wikileaks je na začetku meseca objavil magnetogram pogovora visokih uradnikov IMF o Grčiji, ki se je iztekel marca. Vodja njegovega oddelka za Evropo Poul M. Thomsen je v njem z zelo grobim jezikom opisoval glavne dileme, ki po vsebini sicer ne odstopajo od siceršnjih javno objavljenih stališč institucije. Thomsen razlaga, da bo Merklova morala pretehtati, kaj je zanjo dražje – nadaljevati brez IMF ali sprejeti dolžniške olajšave, »ki jih Grčija po našem mnenju potrebuje, da bi mi ostali 'na čolnu'«.
Časovnico povečajte s klikom nanjo
Politično in pravno
IMF že dolgo časa opozarja, da bi za stabilnost grške zadolženosti, ki je pogoj za njegovo finančno sodelovanje v reševanju, evrske upnice morale Grčiji zagotoviti dolžniške olajšave. IMF bo ostal na čolnu samo, če bo ocenil, da so dolgovi vzdržni, saj sicer sploh ne sme sodelovati v programu. Nominalni odpis grških dolgov evrskim državam je tako politično kot tudi pravno kočljiv in težko predstavljiv. Verjetnejša je mehkejša različica s podaljševanjem rokov plačila v drugo polovico stoletja, odmik začetka odplačevanja obresti in njihovo približevanje ničli.
Iz kriznega mehanizma ESM, evropske komisije in vodilnih evrskih držav prihajajo bolj ali manj enaki odgovori. Grčija da v prihodnjih letih ne bo imela težav z odplačevanjem dolga evrskim upnicam, ki so začetek servisiranja skoraj celotnega dolga prenesle na začetek prihodnjega desetletja. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je na ARD napovedal, da bodo v prihodnjih tednih dosegli rešitev, a z njo ne bodo odpisovali dolga, saj bo imela opravek s tem, »da mora Grčija na poti do razumnega, konkurenčnega gospodarstvo naredi več, in to pojasnjevati Grkom«.
Številni reformni ukrepi
Vlada premiera Aleksisa Ciprasa se upira globljim pokojninskim rezom, ki bi lahko sprožili veliko nezadovoljstvo ljudi, saj da so se pokojnine v zadnjih letih že znižale za 40 odstotkov. Sistem bi raje napolnila z višjimi prispevki, ki po drugi strani zavirajo okrevanje gospodarstva. Zato predlog upnic ne navdušuje. Tudi zgornje meje letnih prihodkov, do katere Grkom ne bi bilo treba plačati dohodnine, nočejo znižati pod 9100 evrov. Dražbe stanovanj, zavarovanih s hipotekami, za katere lastniki ne odplačujejo več obrokov, bi bile zamrznjene do konca leta.
Tudi pri privatizaciji se zapleta, saj je bil v lanskem sporazumu postavljeni cilj (50 milijard evrov) zasnovan preveč ambiciozno. Glede na izkušnje iz zadnjih let bi bil velik uspeh, če bodo v Grčiji s prodajo državnega premoženja zbrale tretjino tega zneska. Drugače kot lani, ko na vrhu krize niso odplačali dveh obrokov IMF, Grčiji (še) ne grozi bankrot ali izhod iz območja z evrom. Poleti morajo odplačati 3,5 milijarde evrov posojil IMF in ECB. Ob plačevanju rednih obveznosti morajo odplačevati še izdane kratkoročne obveznice, predvsem domačim bankam.
