Grška cokla območja z evrom

V ugodnih okoliščinah EU gospodarsko okreva, IMF v igro vrnil odpis dolga zadolženi Grčiji.

Objavljeno
05. maj 2015 22.50
 Peter Žerjavič, dopisnik
Peter Žerjavič, dopisnik
Bruselj – Če ne bi bilo grške dolžniške drame, ki se v najboljšem primeru počasi razpleta, bi gospodarske napovedi evropske komisije lahko dokazovale, da se kriza v območju evra končuje.

Evropski komisar za gospodarske zadeve, francoski socialist Pierre Moscovici, je o spomladanskih napovedih govoril kot o najsvetlejših po izbruhu finančne krize leta 2008. Tudi nekoč krizne države, ki so morale zaprositi za pomoč, trdno okrevajo. Irska, ki je lani imela rast v višini 4,6 odstotka, bo letos v slogu nekdanjega »keltskega tigra« nadaljevala pozitivna gibanja s 3,5 odstotka. Tudi Španija se približuje rasti blizu trem odstotkom, Portugalska je še nekoliko pod dvema. A obe članici s Pirenejskega polotoka sta še daleč od razmer v predkriznega obdobja.

Reforme, pospešitev investicij in večja fiskalna odgovornost

Edina članica z zmanjševanjem gospodarstva bo letos Ciper (–0,5 odstotka). Na dnu lestvice sta še Hrvaška in Finska, ki bosta po napovedi Bruslja leto končali 0,3-odstotne točke nad ničlo. Komisija pozitivna pričakovanja bolj kot (medlim) reformnim ukrepom v članicah pripisuje dejavnikom, kakršni so padanje cen nafte, ekspanzivna politika ECB in nižji tečaj evra. »Strukturne reforme, pospešitev investicij in večja fiskalna odgovornost,« je podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis navedel ključne korake za zagotavljanje stabilne rasti.

V celotni EU bo znašala 1,8 odstotka (0,1 odstotne točke več kot po zimski napovedi) in v območju z evrom 1,5 odstotka (0,2 odstotka več). Podobna gibanja se bodo nadaljevala prihodnje leto. Bruselj z zadovoljstvom ugotavlja, da se bo prvič po izbruhu krize zadolženost članic začela zmanjševati. Javni dolg se bo po lanskem vrhu, v EU je znašal 89 odstotkov in v območju evra 94 odstotkov, letos predvidoma le začel zniževati. Samo štiri članice v območju evra (Finska, Francija Portugalska, Španija) bodo še imele primanjkljaj nad maastrichtskimi tremi odstotki BDP.

Pretresi v grški dolžniški krizi

Posebna zgodba je Grčija. Po zimski napovedi bi bile Atene z 2,5-odstotno rastjo med najuspešnejšimi članicami. Toda: pretresi v grški dolžniki krizi po Sirizinem prevzemu oblasti in velika negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov so povzročili, da je Bruselj napovedano rast znižal na le 0,5 odstotka. To je bilo glede na položaj po besedah Moscovicija neizogibno. Če bi v Atenah dosegli sporazum z upniki, bi se rast leta 2016 le približala trem odstotkom. V takšnih okoliščinah naj bi se grški javni dolg letos povečal na orjaških 180,1 odstotka BDP.

Grčiji s takim dolgom brez novih ukrepov ne bi uspelo doseči vzdržne zadolženosti iz sporazuma z upniki iz leta 2012. V skladu z njim bi javni dolg že leta 2020 znašal 124 odstotkov BDP in se dve leti pozneje znižal precej pod 110 odstotkov. Ker IMF med grško krizo kot pogoj za sodelovanje v programu pomoči postavlja doseganje vzdržnosti dolga, ki naj bi zagotovila vračila posojila, so začeli pošiljati signale, da bi evrske upnice morale bolj pritisniti na Atene in zagotoviti sprejetje odločnih reform. Neimenovani viri so za FT namignili, da v IMF v nasprotnem primeru pričakujejo, da bodo članice evra Grčiji odpisale del dolga.

Glede na položaj je namreč gotovo, da Grčija letos ne bo mogla doseči cilja – primarnega proračunskega presežka (v njem se ne upoštevajo stroški dolga) v višini treh odstotkov BDP. Prihodnje leto bi moral biti za še poldrugo odstotno točko višji. Tako želeno vzdržnost dolga čez pet let ne bi mogli več doseči s presežki in rastjo na podlagi (še nesprejetih) reform, ampak le še z rezanjem dolga. To je bilo za članice do zdaj tabu in velja za nesprejemljivo. Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je zanikal pisanje o takšnih zahtevah IMF.

Sporazuma z evrsko skupino še ne bo tako hitro

Po besedah komisarja Moscovicija bo dolžniško vprašanje lahko na vrsti šele, ko bo Grčija s predstavniki institucij nekdanje trojke dosegla sporazum o reformah, o katerem se že več mesecev neuspešno pogajajo. Vsaj načelno je nekaj pripravljenosti, da bi Grčiji še nekoliko znižali obresti in podaljšali čas vračila posojila. Predstavniki iz Aten so sicer sprožili diplomatsko ofenzivo v Bruslju, Parizu in na sedežu ECB v Frankfurtu, a do zdaj je gotovo le, da kljub boljšemu razpoloženju na pogajanjih na naslednjem srečanju evrske skupine v ponedeljek sporazuma še ne bo.