Tiskane izdaje
Predstavniki grške vlade so po manj kot eni uri pogovorov zapustili sedež evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont. Po uradni razlagi Bruslja so razlike med stranema pri ključnih vprašanjih še prevelike. Ker se v območju evra že uradno pripravljajo na načrt B, bankrot Grčije, je neuspeh pogovorov znamenje, da se bo v naslednjih dneh položaj še zaostroval.
V četrtek bo v Luxembourgu potekalo zasedanje finančnih ministrov območja evra, ki velja za zadnji rok, do katerega bi morali skleniti kompromis, da bi Grčija dobila pomoč pravočasno, do konca meseca.
Varčevanje na upokojencih
Atene si želijo, da sporazuma s posojilodajalkami ne bi sklenili na podlagi strogih meril IMF, marveč na politični ravni. »Dogovor bi lahko dosegli v eni noči. Toda: zraven mora biti Merklova,« je za Bild povedal grški finančni minister Janis Varufakis.
Atene se odločno postavljajo po robu rezom v pokojnine in zviševanju DDV na občutljive izdelke in storitve, kakršen je električna energija. Institucije nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF) so predlagale, da bi Grčija že letos na pokojninskem področju privarčevali od četrtine do polovice odstotka BDP.
Prihodnje leto bi se delež zvišal na odstotek. Predvsem v IMF opozarjajo, da je grški pokojninski sistem povsem nevzdržen, saj se vanj iz državne blagajne steka okoli deset odstotkov BDP ali štirikrat več, kot je povprečje drugih članic območja z evrom.
Štirideset let za vračilo dolgov
Grčija kot enega od pogojev postavlja odpis dolgov, ki za članice območja z evrov ostaja nesprejemljiv. Razlogi za nasprotovanje so tako notranjepolitični kot tudi vsebinski. Atene so namreč že tako dobile kopico odpustkov pri odplačevanju dolgov. Tako bodo levji delež dolgov začeli odplačevati šele v naslednjem desetletju.
Rok za njihovi odplačilo evropskemu kriznemu skladu ESM se izteče čez štiri desetletja, obrestne mere so blizu ničle. V pogajanjih se čedalje pogosteje omenja krčenje izdatkov za obrambo, ki so v Grčiji po deležu med najvišjimi v EU.
Ker posojilodajalci očitno niso pripravljeni popustiti, če od Aten ne dobijo trdnih jamstev za reforme in ureditev javnih financ, je negotovo, kaj bi lahko sprostilo pot do kompromisa. Ključno vlogo bi lahko imela ECB, ki s finančnimi injekcijami v okviru izrednega ukrepa zagotavljanja likvidnosti (ELA) še drži grške banke nad vodo. Če bi Grčiji resno začel groziti bankrot, bi v Frankfurtu utegnili odločiti, da na tak ali drugačen način zaprejo pipo grškim bankam. Podobno so ukrepali marca pred dvema letoma, ko ciprska vlada ni bila pripravljena sprejeti pogojev za pomoč.
Grško izsiljevanje
Tudi med tistimi evropskimi politiki, ki so bili doslej bolj prizanesljivi do Aten, je čedalje manj razumevanja za ravnanje grške vlade. Vodja nemških socialdemokratov in podkancler Sigmar Gabriel je v bulvarskem Bildu opozoril, da ne bodo dovolili grškega izsiljevanja. »Nemški delojemalci in njihove družine ne bodo plačali volilnih obljubil delno komunistične vlade,« je povedal Gabriel. Po njegovih besedah so teoretiki iger v vladi v Atenah na poti, da zakockajo prihodnost njihove države.
