Grške katarze še ni na obzorju

Negotovost, ali bodo novi predlogi lahko podlaga za pogajanja o novem orjaškem rešilnem svežnju.

Objavljeno
10. julij 2015 23.37
GREECE-EU-POLITICS-DEBT
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Četudi se današnjemu in jutrišnjemu bruseljskemu dogajanju že vnaprej pripisujejo usodne, skoraj zgodovinske razsežnosti, ostaja povsem negotovo, kako bi se zgodba z Grčijo lahko razpletla.

Načeloma velja, da je še vse odprto. V institucijah nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF) so sinoči še premlevali zadnje reformno-varčevalne predloge, s katerimi želijo Atene v prihodnjih treh letih dobiti okoli 53,5 milijarde evrov pomoči iz kriznega mehanizma ESM. Mnenje treh institucij bodo danes dobili na mizo finančni ministri območja z evrom. Ugotoviti so morali, ali je izpolnjen pogoj za odobritev pomoči (ogroženost območja evra), spisati analizo vzdržnosti dolgov in oceniti, koliko denarja bi Grčija potrebovala.

Kaj bi lahko naredili finančni ministri, ni povsem jasno. Teoretični bi lahko podprli začetek pogajanj z Grčijo o novem, že tretjem rešilnem programu. Njihov predlog bi nato v nedeljo dobili na mizo še voditelji članic območja z evrom na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Françoisem Hollandom. Za njimi se bodo predvidoma sestali še voditelji vseh 28 članic EU. Sam smoter tega zasedanja ni jasen. Uradno razlaga je, da so na mizi teme, ki zadevajo celotno Unijo.

V grški ponudbi ukrepov so v skladu s pričakovanji bolj ali manj enaki predlogi, ki so bili obravnavanih že v pogajanjih. Atene so predlagale zvišanje DDV za gastronomijo na 23 odstotkov. Osnovna živila, energija in hoteli bi bili obdavčeni s 13 odstotki. Najnižja, šestodstotna stopnja bi veljala za zdravila. Črtali bi velik del olajšav za oddaljene otoke. Davek na dobiček podjetij bi zvišali s 26 na 28 odstotkov. S pokojninsko reformo bi odpravili zgodnje upokojevanje in do leta 2022 zvišali starost za redno upokojitev na 67 let.

Atene naj bi izpolnile varčevalne zahteve trojke. Tako bi imeli letos primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški obresti) v višini enega odstotka BDP. Do leta 2018 bi se postopno zvišal na 3,5 odstotka. Stroške za obrambo naj bi znižali, za bolj neopaznih sto milijonov letos in za dvakrat višji znesek prihodnje leto. V prihodnjih štirih letih bi postopno odpravili dodatek revnim upokojencem. Nadalje obljubljajo privatizacijo na področju energetike in telekomunikacij. Že oktobra naj bi sprejeli zavezujoče ponudbe za prodajo pristanišč v Pireju in Solunu.

Med drugim je tudi nejasno, koliko pomoči bi sploh potrebovale Atene. Ker se je gospodarski položaj v zadnjih tednih mesecih in tednih še poslabšal, bi znesek utegnil biti še višji kot predvidenih 53,5 milijarde evrov iz ESM. Poleg tega bi za kapitalske injekcije načetim bankam po navedbah iz Aten potrebovali še vsaj deset milijard. Po neuradnih ocenah bi lahko bil tretji program skupno vreden več kot 80 milijard evrov. Poleg tega Atene zahtevajo še prestrukturiranje obstoječih dolgov.

Novi finančni minister Evklid Cakalotos je napovedal še željo, da bi obveznosti Grčije do ECB (skupno 27 milijard evrov) prenesli na evropski krizni mehanizem ESM. To bi bila veliko olajšava, saj ECB ne dopušča prožnosti pri plačilih. V mehanizmu, v katerem odločajo članice območja z evrom, so bila na drugi strani posojila Grčiji (skupno 130,9 milijard) podaljšana na povprečje več kot 30 let, obresti pa na minimum. Še več, do leta 2022 se obresti sploh ne plačujejo.

Nadaljnja težava z grškimi predlogi je, da so enaki kot stari, ki so temeljili na predpostavki, da bodo Atene končale drugi rešilni program ali ga vsaj še enkrat podaljšale. Ker je program 30. junija iztekel, ne da bi bil uresničen ali podaljšan, so nastale nove okoliščine. Tako bi za (večjo) pomoč iz ESM po zahtevah Berlina moral bil sprejeti povsem nov celovit program. Velika težava je verodostojnost, saj je vlada Aleksisa Ciprasa delala kampanjo proti takšnim predlogom. Zaradi tega zaupanja, da jih bo resno izvajala, skoraj ni. Poleg tega se je proti njim tudi izreklo grško ljudstvo.

Pred usodnim koncem tedna so se pojavile tudi kar očitne razlike med članicami. Francoski predsednik Hollande je nove grške predloge označil za resne in verodostojne. Po drugi strani so v Nemčiji in celotnem severnem taboru, v katerem so tudi nekdaj socialistične članice, veliko bolj zadržani. Nadaljnja težav so parlamenti v več članicah, tudi nemški Bundestag in nizozemska Tweede Kamer, ki morajo odobriti pogajanja in samo pomoč. Njihovo soglasje še zdaleč ni gotovo.