Tiskane izdaje
17:30 Finančni ministri območja z evrom se bodo predvidoma spet sestali v soboto. Po pisanju Reutersa je nemška kanclerka Angela Merkel na srečanju desnosredinskih voditeljev (EPP) pred vrhom EU povedala, da mora biti sporazum o Grčiji sklenjen pred odprtjem finančnih trgov v ponedeljek in da Grčija ne bo izsiljevala Nemčije.
17:00 Zasedanje finančnih ministrov se je končalo brez preboja v reševanju grške krize. Ministri naj bi se spet sestali kmalu, a ne danes. Grčija bo sicer morala nadaljevati delo z institucijami.
Grški finančni minister Janis Varufakis je pojasnil, da so nekateri ministri kritizirali tudi predloge institucij. Voditelji članic na današnjem vrhu EU sploh naj ne bi razpravljali o grški krizi.
Slovenski premier Miro Cerar je ocenil, da so bili napori Grčije v zadnjih dneh še prešibki. A ima upanje na pozitiven razplet Glavna tema vrha je sicer priseljenska politika. Slovenija bo po Cerarjevih besedah pokazala solidarnost in prostovoljno sprejela neko število begunce. Konkretnih številk ni omenjal.
16:20: Prihod slovenskega premiera Mira Cerarja na vrh EU je bil začinjen z enim od klasičnih manevrov predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Ko se je Cerar postavil pred kamere, se mu je iz ozadja približal Juncker s svojo delegacijo. Nič hudega slutečemu Cerarju je z nasmehom na obrazu pristopil od zadaj in mu z dlanmi za nekaj sekund pokril oči.
Slovenski premier je bil sprva nekoliko osupel, saj ni vedel, kdo se ga je lotil v visoko varovani palači Justus Lipsius. Ko je ugledal Junckerja, se je nasmehnil in pripomnil, da je bilo vse narejeno z občutkom.
Juncker je sicer nekaj ur prej v evropskem parlamentu razlagal, da je na smrt utrujen od pogajalskega maratona z Grčijo.
15: 40: Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh opozorila, da na podlagi tega, kar je slišala, še ni dovolj napredka za sporazum o Grčiji. »Ponekod je bil narejen korak nazaj,« je povedala. Atene morajo vprašanja reševati s tremi institucijami in finančnimi ministri. Voditelji članic se ne bodo vpletali v pogovore.
15:10: Predsednik evropskega sveta Donald Tusk glede Grčije pričakuje, da »bomo drugače kot v Sofoklejevih tragedijah imeli srečen konec«. Zadnje ure so bile po njegovih besedah kritične.
Glede priseljencev pa, da prostovoljna shema sprejema prosilcev za azil ne sme biti izgovor, da se ne naredi nič. Od članic do konca julija pričakuje »natančne in znatne« zaveze o sprejemu beguncev. To pomeni tako dejanja kot številke. »Solidarnost brez žrtvovanja je dvoličnost,« je povedal.
14:30: Na vrh EU, ki se začne ob 16. uri, so že začeli prihajati prvi voditelji članic.
Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė pričakuje, da finančni ministri danes ne bodo dosegli sporazuma in da se bo zgodba z Grčijo še vlekla. »Čas je do torka,« je povedala.
Sicer je na vrhu kar nekaj velikih tem. Britanski premier David Cameron naj bi prvič bolj konkretno predstavil svoje ideje glede novega urejanja odnosov med Otokom in EU. Na mizi bo tudi priseljenska politika. Predlog evropske komisije o obveznih kvotah za prosilce za azil bo po navedbah virov pri EU gotovo padel, saj ga okoli polovica članic, tudi Slovenija, zavrača. Namesto tega naj bi članice sprejemale begunce prostovoljno. Posebna pozornost bo namenjena prizadevanjem za vračanje prebežnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, ker so, denimo, ekonomski priseljenci.
13:30: Tudi četrto srečanje finančnih ministrov območja z evrom se bo očitno končalo brez sporazuma o Grčiji. Po besedah nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja so grški pogajalci prej naredili korake nazaj, kot da bi se približali sporazumu z institucijo. »Odgovorni v Grčiji se morajo odločiti in tudi povedati ljudem, kaj je na kocki,« je povedal Schäuble.
Vodja skupine z evrom Jeroen Dijsselbloem je povedal, da se Grki še niso strinjali z novim predlogom institucij, ki bo danes na mizi zasedanja ministrov. Od Janisa Varufakisa pričakujejo, da pove, kakšne so njihove ideje.
13:00: FT je objavil načrt treh institucij, ki so ga po pogovorih s Ciprasom poslale finančnim ministrom. V njem je glede na zadnje predloge nekaj novosti. Tako posebne pomoči najbolj revnim upokojencem ne bi postopoma ukinili do leta 2017, marveč do decembra 2019. Po drugi strani bi odpravili posebne davčne izjeme, olajšave za oddaljene grške otoke. Tudi znižana 13-odstotna stopnja DDV naj bi med drugim veljala le za temeljna živila.
12:00: Finančni ministri skupine z evrom so okoli 11.30 že dobili dokument, pripravljen po pogajanjih med tremi institucijami in Ciprasom. Kaj bodo naredili z njim, bo znano, ko ga bodo preučili. »Grčija je ponoči zavračala vse kompromise in izražala nove želje. Čudi me brezskrbno ravnanje,« je potek pogajanj opisal avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling. Če dokument za ministre ne bo sprejemljiv, bodo po Schellingovih besedah začeli razpravljati o alternativah. »Položaj je iz minuto v minuto težji«. Za sprejetje sporazuma je po njegovih besedah sicer še čas do nedelje, toda ministrov ne bi smeli sklicevati vsak dan - sprejeti bi morali odločitev. Opozoril je, da se vrh EU začne ob 16. uri in da voditelji članic želijo sporazum do vrha.
11:30: V napetem ozračju je ECB po navedbah grških medijev spet zvišala mejo za injekcije izredne likvidnosti trhlih grškim bankam. Natančen znesek še ni znan. O zvišanju pomoči bodo odločali jutri. Če pogovori danes propadejo, je večja verjetnost, da bi utegnili zapreti pipo.
Ker se bodo že čez manj kot dve uri sestali finančni ministri, ki bi morali dobiti na mizo konkreten predlog, se je začelo ugibati da naj bi tri institucije ne glede na razplet pogovorov s Ciprasom svoj predlog predstavile ministrom.
9:30: Četudi se bo danes ves dan nadaljevalo pogajalsko izčrpavanje, ni gotovo, da bo že sklenjen kompromis. Časa je še nekaj. Grčija mora plačati IMF 1,55 milijarde v torek. Takrat se tudi izteče veljavni rešilni program, v katerem je še na voljo 7,2 milijarde evrov pomoči. Da bi bili izpolnjeni pogoji, mora reformno-varčevalne zaveze potrditi v parlamentu in tudi sprejeti prve ukrepe. Šele nato bi bil lahko sveženj potrjen tudi v nekaj parlamentih članic, med drugim v nemškem bundestagu. Tudi če bi se pogajanja zavlekla še do sobote, bi bilo dovolj časa za izpeljavo postopkov. Upniki bi Ciprasu olajšali delo doma, če bi Atene dobile vsaj kolikor toliko jasno zavezo, da bo po uresničitvi zavez na mizi blaženje dolžniškega bremena.
8:30: Tudi v nočnih pogovorih Ciprasa s tremi institucijami ni bilo preboja. Uro po polnoči so bili prekinjeni. Nadaljevali se bodo ob 9. uri. Da bi finančni ministri, ki se bodo zbrali ob 13. uri (že četrtič v zadnjem tednu dni), lahko odločali, mora biti kompromis sklenjen v prihodnjih urah. Popoldne bodo na redni vrh EU prišli tudi voditelji 28 članic. Če se bodo stvari še zapletale, utegne biti sklican še en vrh voditeljev območja z evrom. Pripravljenosti, da bi Grčiji popustili glede zahtev po znižanju dolžniškega bremena, sinoči ni bilo.
22:00: Ker niti na tretjem zasedanju finančnih ministrov skupine z evrom ni bilo napredka v reševanju grške krize, se bo v prihodnjih urah nadaljevala intenzivna diplomacija. Zasedanje je trajalo vsega eno uro, saj ministri niso imeli podlage za odločanje.
Grčija je danes odločno zavračala zahteve institucij, ki pričakujejo, predvsem na zahtevo IMF, da bo v grških ukrepih manj poudarka na večjih obremenitvah gospodarstva in več ukrepov za zmanjšanje izdatkov, tudi z reformo na pokojninskem področju.
Predlagani grški ukrepi za letos in prihodnje leto so vredni okoli skoraj osem milijard evrov. Grška vlada je predloge trojke razglasila za protisocialne. Trojka in Atene morajo najpozneje dopoldne skleniti tehnični sporazum, ki bi ga nato zgodaj dopoldne pred vrhom potrdili finančni ministri. Utegne se tudi zgoditi, da se bodo na posebnem vrhu spet sestali še voditelji članic območja z evrom.
21:00: V skladu s pričakovanji preboja na današnjem zasedanju finančnih ministrov ni bilo, saj Grčiji in trem institucijam prej ni uspelo doseči kompromisa na tehnični ravni. Ministri se bodo spet sestali jutri ob 13. uri, tri ure pred začetkom vrha EU. Ponoči in zjutraj se bodo v Bruslju nadaljevala pogajanja med Grčijo in institucijami. Razlike v stališčih so bile danes še velike.
20:10: V pogajanjih o grški krizi ni še nobenega znamenja, ki bi nakazovalo, da je pred vrati sporazum. Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble na podlagi poteka pogajanj ni skrival pesimizma: »Nismo še veliko dlje, kot smo bili v ponedeljek,« je povedal. To je že tretje zasedanje finančnih ministrov o Grčiji v zadnjem tednu dni. Poleg tega je v ponedeljek potekal še vrh voditeljev območja.
Schäublejev avstrijski kolega Hans Jörg Schelling je opozoril, da je velika težava v pogajanjih grška zahteva po prestrukturiranju dolgov. »To bi bila pomoč skozi stranska vrata,« je opisal nasprotovanje številnih ministrov grški zahtevi. Atene si želijo predvsem del obveznosti do ECB (27 milijard evrov) prenesti na krizni sklad ESM. To bi jim omogočilo dolge plačilne roke. Prva naloga za Grčijo bi po Schellingovih besedah morali biti končanje veljavnega programa
Finančni ministri se bodo sicer na začetku zasedanja seznanili s poročilom voditeljev treh institucij o poteku pogajanj z Atenami. Če sporazuma ponoči ne bo, se bo delo nadaljevalo v prihodnjih nekaj dneh. Rok za grško plačilo IMF je torek. Brez plačila bi Atene končale v tehničnem bankrotu. Jutri se bo v Bruslju začel še redni dvodnevni vrh EU. Sklican utegne biti še en vrh voditeljev članic z evrom
19:40: Ob začetku izrednega zasedanja finančnih ministrov o Grčiji ji so pričakovanja pesimistična. Ker ni bilo preboja na tehnični in politični ravni, ministri še ne morejo sprejeti odločitvi. Po besedah finskega ministra Alexandra Stubba bi bilo veliko presenečenje, če bi sporazum sklenjen danes. Ciprasu na pogajanjih s predstavniki treh institucij ni uspelo skleniti kompromise. »Zanima me, kako bo jutri videti območje z evrom,« se je vprašal slovaški minister Peter Kažimir.
16:40: Glede na stroge zahteve posojilodajalk, še zlasti na pokojninskem področju, je negotovo, kako se bo položaj razvijal v prihodnjih urah. Da bi finančni ministri, ki začnejo zasedanje ob 19. uri, lahko potrdili rešitev, mora biti najprej sklenjen tehnični sporazum med tremi institucijami in Atenami.
Če bi pogajanja danes spet spodletela, bi se časovni pritisk še okrepil. Kljub temu je do 30. junija, ko se izteče rešilni program in mora Grčija plačati IMF, še nekaj dni časa.
Jutri in v petek bodo na vrhu v Bruslju tudi voditelji članic EU. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je na tviterju pripomnil, da je reševanje Grčije postalo perpetuum mobile.
Amandmaji treh institucij na grški predlog, ki jih Atene zavračajo in razglašajo za absurdne, med drugim zahtevajo postopno zvišanje starosti za redno upokojitev že do leta 2022. Ciprasov rok je leto 2025. Tudi poseben dodatek na najnižje pokojnine bi postopno ukinili že leta 2017.
Tudi DDV za restavracije bi znašal 23 odstotkov. Ciprasovi so predlagali trinajst odstotkov. Izjeme za prebivalce egejskih otokov bi odpravili. Posojilodajalci so sicer pripravljeni sprejeti, da DDV na energijo ne bi znašal 23 odstotkov.
Institucije še želijo, da bi proračun za obrambo znižali za 400 milijonov evrov ali dvakrat več, kot je bilo predvideno.
15:57: Tri institucije so grške predloge temeljito obdelale z rdečim svinčnikom. Že s 1. julijem zahtevajo uveljavitev reform na pokojninskem področju. Atene bi jih po svojem predlogu uveljavila šele v prihodnjih mesecih. Predvideno večjo obdavčitev dobičkov podjetij nad 500.000 evrov naj bi črtali s seznama ukrepov. Zahtevajo tudi povsem konkretne stvari, denimo odpravo subvencij kmetom za dizel.
15:14: Kljub novim nesoglasjem med Atenami in tremi institucijami v diplomatskih krogih verjetnost sklenitve sporazuma danes ponoči ocenjujejo kot veliko. Razlike v stališčih med tremi institucijami so bile po dolgih pogovorih zgodaj zjutraj odpravljene.
Tako je Cipras od njih dobil novo ponudbo, nekakšne amandmaje na njegove predloge. Ti zadevajo, denimo, dinamiko izvajanja ukrepov na pokojninskem področju. Več stvari bi moral sprejeti čim prej. Njegovo izraženo nezadovoljstvo si razlagajo bolj kot pogajalsko taktiko, s katero želi še kaj doseči.
»Stališče IMF je pravilno. Z višjimi davki bi v Grčiji še poslabšali gospodarska gibanja,« je povedal visok diplomat pri EU. Načeloma velja, da bi rešitev, ki naj bi le bila sprejeta ponoči, že tako veljala samo do jeseni, »saj je grška slika nevzdržna«. Jeseni bo zadeva spet obravnavana, po napovedi diplomata bo na mizi tretji program pomoči. Najdaljši rok, do katerega bi lahko podaljšali veljavni grški program, je do konca leta.
Tudi znesek, ki je odprt (7,2 milijarde evrov iz drugega programa), je v primerjavi z drugimi jamstvi razmeroma majhen. Tudi ECB »noče v neskončnost zagotavljati injekcij grškim bankam«.
Kljub temu ni zanemarljivo, »da je položaj v Grčiji nepredvidljiv«. Po osnovnem scenariju bi v grškem parlamentu do nedelje potrdili celoten sporazum in prve nujne ukrepe, predvsem na davčnem in pokojninskem področju. V ponedeljek bi podaljšanje programa potrdili še v nemškem bundestagu in Grčiji bi lahko v torek še pravočasno dobila pomoč.
O grški želji po olajšavah glede dolžniškega bremena se ne razpravlja na nobeni ravni.
***
Bruselj − V Bruslju se bo v tekmi s časom danes nadaljevalo maratonsko reševanje Grčije pred grozečim bankrotom.
Zadnje grške predloge so upnice sicer najprej načeloma pozdravile kot podlago za nadaljnje pogovore, toda pot do sprejetja kompromisa o ukrepih bo očitno še trnova.
Grški premier Aleksis Cipras je pred srečanjem z voditelji nekdanje trojke, Mariem Draghijem (ECB), Jean-Claudom Junckerjem (evropska komisija) in Christine Lagarde (IMF), sporočil, da del upnic zavrača njihove predloge. V tvitu je zapisal, da se zavrnitev predlaganih ukrepov (ki bi imeli enakih učinek kot prejšnje grške zaveze) še ni zgodila, niti v primeru Irske ali Portugalske. To po Ciprasovem mnenju pomeni, da upnice nočejo sporazuma ali služijo posebnim interesom.
Nesoglasja pred še enim usodnim srečanjem finančnih ministrov skupine z evrom, predvidenim za 19. uro, niso posebno spodbudno znamenje. Da bi se zasedanje sploh lahko uspešno končalo, bi tri institucije namreč morale doseči tehnični sporazum z Grčijo.
Grški predlogi sicer predvidevajo več DDV, višje prispevke za upokojence, večjo obdavčitev podjetij z večjimi dobički, omejitve zgodnjega upokojevanje, večjo obdavčitev razkošnih izdelkov. Ukrepi naj bi letos in prihodnje letih skupno imeli učinek v višini osem milijard evrov. Neposredni rezi v plače v javnem sektorju in pokojnine niso predvideni.
Glede na prve odzive na predloge številnih strokovnjakov na grške predloge so ukrepi preveč osredotočeni na višje davke in druga bremena, s katerimi bi še bolj zadušili grško gospodarstvo. Podobni logiki sledi tudi IMF. Najbrž v njihovih tudi ne bi imeli enakih učinkov kot ukrepi iz veljavnega programa, h katerim se je Grčija zavezala.
Zaradi novih zapletov ni gotovo, ali bo nočno zasedanje finančnih ministrov lahko uspešno. Po navedbah vira EU si voditelji članic, nemška Angela Merkel & Co., želijo, da bi na vrhu, ki se začne jutri popoldne, zgolj pozdravili rešitev. Kljub temu so pripravljeni narediti »vse, kar je treba«.
Da bi Grčija lahko v torek plačala 1,55 milijarde evrov obveznosti do IMF in se rešila pred bankrotom, bi morala prej doseči sporazum z upniki. Neizogibno je podaljšanje rešilnega programa za nekaj mesecev. Upnice pričakujejo, da bo vsaj del reformnih predlogov najprej sprejet v grškem parlamentu.
