Tiskane izdaje
Atene − Samozavest, s katero so Grčija in njeni posojilodajalci v torek napovedali dogovor o tretjem svežnju pomoči za obubožano državo, je bila morda preuranjena. Kot opozarja grški časnik Katimerini, se zdi, da predsednica helenskega parlamenta iz vrst vladajoče stranke Siriza meče premieru Aleksisu Ciprasu polena pod noge.
Potem ko so grška stran in posojilodajalci potrdili, da so po maratonskih pogovorih dosegli sporazum o finančni pomoči v vrednosti 86 milijard evrov, ki naj bi zagotovila Grčiji obstanek v območju skupne evropske valute in rešila državo pred bankrotom, je grška vlada včeraj zjutraj vložila v parlament osnutek zakona. Ta vsebuje sporazum s pogajalci in ukrepe, ki jih mora Grčija izvesti, preden bo začel veljati.
Zavlačevanje
Po načrtih grške vlade bi o zakonu že včeraj morali odločati na ravni odborov, danes pa v parlamentu, a se njeni načrti po navedbah Katimerinija najverjetneje ne bodo izšli. Predsednica parlamenta Zoi Konstandopulu po pisanju časnika zavlačuje postopek. Sestanek podpredsednikov, na katerem naj bi odločali o poteku plenarnega zasedanja, je sklicala šele za sinoči ob pol desetih zvečer po lokalnem času, s čimer je preprečila zasedanje odborov. Ti se bodo tako najverjetneje sestali šele danes zjutraj, s čimer se bosta zamaknila tudi zasedanje parlamenta in odločanje o zakonu. Katimerini ocenjuje, da bodo poslanci najverjetneje šele jutri v zgodnjih urah glasovali o sporazumu, torej le malo pred tem, ko bodo o isti temi razpravljali finančni ministri območja evra. Dogovor morajo zatem odobriti še nekateri parlamenti članic območja evra, največja skrb grške vlade pa je, kako bo ravnala Nemčija.
»Sestavili smo vprašanja. Gre za del postopka pregledovanja, ki še ni končan,« so sinoči sporočili iz nemškega finančnega ministrstva, ob tem pa zavrnili namige nekaterih medijev, da je nemška vlada menda zavrnila nov dogovor. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je sporazum označil za »korak v pravo smer«, a dodal, da je še prehitro trditi, da je že nared za glasovanje v nemškem parlamentu.
Čedalje več pritiskov
Grčija in njeni kreditodajalci so pod vse večjim pritiskom - dogovor mora biti dokončno potrjen do 20. avgusta, ko se bo iztekel rok, do katerega morajo Atene plačati ECB približno 3,2 milijarde evrov dolgov. Ali se bo to zgodilo, še vedno ni jasno. Če bi sporazum padel v vodo, bi to povzročilo nov glavobol ne le obema pogajalskima stranema, ampak tudi drugim članicam EU, ki bi morda morale priskočiti na pomoč Grčiji.
Črni oblaki se zbirajo tudi nad grškim predsednikom vlade Ciprasom, ki se spoprijema s čedalje odločnejšim uporom bolj radikalnih članov svoje stranke. Ti menijo, da se bo z novim sporazumom še okrepil pritisk na šibko grško gospodarstvo, varčevanje pa povečalo, kar je v nasprotju s Sirizinimi predvolilnimi zavezami. Verjetnost dokončnega razkola v grški vladajoči stranki se tako še povečuje, s tem pa tudi možnost predčasnih volitev.
Cipras optimističen, da bo dogovor sklenjen
Grški premier Aleksis Cipras navkljub številnim preprekam na poti do novega dogovora o tretjem svežnju finančne pomoči ostaja optimističen, da bodo s predlaganimi reformami prepričali tudi največje skeptike. Prva bitka jutrišnjega dne ga čakala v domačen parlamentu, druga že popoldan, ko bodo o njem razpravljali finančni ministri evrovoobmočja.
»Kljub oviram, ki jih nekateri poskušajo postaviti pred nas, sem optimističen, da bomo dosegli dogovor in dobili posojilo iz evropskega mehanizma, s čimer bomo naposled potegnili črto pod gospodarsko negotovostjo,« je napovedal Cipras, ob tem pa dodal, da poskušajo nekateri Grčijo izkoristiti kot izgovor za preureditev evroobmočja: »Tistim, ki o nas dvomijo, bomo pokazali, da se motijo, uspelo nam bo ponovno obnoviti državo.«
