Tiskane izdaje
Beograd − Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) je od srbskih oblasti znova zahtevalo, da se vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj, ki mu pred sodiščem Združenih narodov sodijo zaradi zločinov proti človečnosti ter kršenja pravil in zakonov vojskovanja med letoma 1991 in 1993 na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, vrne v Haag. Srbsko ministrstvo za pravosodje je sinoči namreč prejelo dopis pritožbenega sveta, v katerem piše, da Šešljevo vrnitev pričakujejo še danes ali pa v »najkrajšem možnem roku«.
Na zahtevo haaškega sodišča se je že odzval vodja srbskih radikalcev, ki je ponovil, da se v Scheveningen ne bo vrnil prostovoljno, ne namerava pa bežati. »Srbsko vlado vprašajte, kaj bo storila,« je dejal za tiskovno agencijo Tanjug. »Svoje sem že povedal − na bom šel prostovoljno, ne bom pa bežal. Nadaljujem strankarske dejavnosti, kot da se ni nič zgodilo, oni pa naj razmišljajo o tem, kaj bodo storili,« je dodal. V odzivu na trditve srbskih oblasti, ki pravijo, da bodo ravnale skladno s srbskimi zakoni in mednarodnim pravom, je izrazil pričakovanje, da bo srbska vlada zakon pravzaprav prekršila, saj srbska ustava zagotavlja človekove pravice, njemu pa so, kot je dejal, te v Scheveningenu kršene.
Odzval se je tudi že predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić, ki je za Al Džaziro dejal, da današnji dan »ni dan D«, in napovedal, da bo Beograd od sodišča zahteval pojasnila. »V prihodnjih dneh se ne bo zgodilo nič spektakularnega,« je dodal. Poudaril je, da srbska vlada še ni sprejela odločitve o Šešlju, a opozoril, da mora pri tem upoštevati zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, v katerem so zapisani jasni roki. Kot je pojasnil, to pomeni, da je treba pred morebitno aretacijo Šešlja potrditi njegovo identiteto in sprejeti odločitev o izročitvi. Poleg tega se sme Šešelj pritožiti in sodišče mora na pritožbo odgovoriti, nato pa je na potezi znova srbsko ministrstvo za pravosodje. To pomeni, da Šešlja ne bodo izročili še najmanj deset ali 15 dni, je poudaril Ljajić.
Srbski premier Aleksandar Vučić je za B92 dejal, da haaški obtoženec Vojislav Šešelj »ni kovček, ki ga nekdo lahko pusti v Srbiji, nato pa zahteva njegovo vrnitev, ko se mu zahoče«. Poudaril je, da je v primeru Šešlja treba jasno vedeti, zakaj se vrača v Haag, torej če se morda po tem, ko so ga iz zdravstvenih razlogov izpustili na začasno prostost, počuti bolje, piše Al Džazira. Šele nato se lahko po Vučićevih besedah odloča o njegovi morebitni izročitvi. Srbski premier je še dejal, da ga preseneča naglica, s katero se zahteva Šešljeva vrnitev v Haag, kjer je brez sodbe preživel že deset let, in izrazil domnevo, da se poskuša na ta način destabilizirati Srbija.
Šešelj napoveduje boj proti izročitvi
Kot smo že poročali, je pritožbeni svet Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije že konec marca odredil, da se mora Šešelj vrniti v Haag, od koder so ga na začasno prostost izpustili novembra lani, saj je ugotovil, da je vodja srbskih radikalcev prekršil pogoje izpustitve. Pred tem je haaško tožilstvo že dvakrat − prvič decembra in nato znova konec januarja − zahtevalo Šešljevo vrnitev v pripor.
Vodja srbskih radikalcev, ki je za zapahi zapora v Scheveningenu preživel več kot desetletje, je že marca napovedal, da se haaškemu sodišču ne bo predal prostovoljno. »Izkoristil bom sodne možnosti, boril se bom tudi s političnimi sredstvi in še čim,« je dejal tedaj. Ocenil je, da je bila odločitev o njegovi vrnitvi v Haag sprejeta zato, ker so se srbske oblasti prestrašile hitre rasti priljubljenosti njegove stranke, saj jo menda podpira že več kot 20 odstotkov volilnega telesa.
Po 12 letih še brez odločitve sodišča
Šešelj, proti kateremu je haaško sodišče obtožnico zaradi domnevne vloge pri pregonu nesrbskega prebivalstva vložilo januarja 2003, se je 23. februarja istega leta predal prostovoljno. Vse od tedaj pa do novembra lani je bil v priporu v Scheveningenu.
Zaradi neuspešnega poskusa sojenja in zaradi obtoženčeve gladovne stavke se je proces proti Šešlju začel šele novembra 2007. Tožilstvo, ki je med procesom na sodišče pripeljalo 72 prič, je konec leta 2010 zaključilo predstavljanje dokazov; obtoženi Šešelj, ki se je izrekel za nedolžnega v vseh obtožnicah, pa za pričanje v svojo korist ni pozval nikogar. Tožilstvo je nato v sklepni izjavi marca 2012 sodišče pozvalo, naj Šešlja spozna za krivega v vseh točkah obtožnice in ga obsodi na 28 let zapora.
Izrek sodbe je bil predviden za 30. oktober 2013, a je Šešelj še pred tem, natančneje julija lani, zahteval, da sodišče iz procesa izloči sodnika Harhoffa zaradi njegove domnevne pristranskosti. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in imenovalo novega sodnika Madiajo Nianga, novega datuma izreka sodbe pa prav zaradi tega zapleta še ni razpisalo.
Sodni svet haaškega sodišča je nato novembra sprejel odločitev, da Šešlja zaradi krhkega zdravja začasno izpustijo na prostost. Sodniki so zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja obtoženega − ikona srbskih ultranacionalistov boleha za rakom debelega črevesja, ki se je že razširil tudi na jetra − sklenili, da mu ponudijo priložnost, da si zdravniško pomoč poišče v okolju, ki bo zanj najbolj primerno. Pri tem so mu postavili več pogojev, in sicer ne sme stopiti v stik s svojimi žrtvami ali pričami haaškega tožilstva, poleg tega pa se mora v Haag vrniti nemudoma, ko to od njega zahtevajo.
Šešlja so na začasno prostost izpustili le nekaj dni po sprejetju odločitve, v domovini pa ga je pričakala navdušena množica. Že nemudoma po vrnitvi v Srbijo je dejal, da se v Scheveningen ne bo vrnil prostovoljno. Poleg tega je od vrnitve v domovino večkrat ostro kritiziral haaško sodišče, ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva. Skupaj s privrženci je 24. marca ob obletnici začetka Natovega bombardiranja Srbije tudi zažigal zastave zveze Nato, EU in Kosova.
Šešelj je bil v času svojega bivanja v Scheveningenu sicer že trikrat spoznan za krivega nespoštovanja sodišča in obsojen na 15, 18 in 24 mesecev zapora.
