Tiskane izdaje
Haag − Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) je sklenilo na začasno prostost izpustiti še enega obtoženca. Potem ko je novembra na začasno prostost iz zdravstvenih razlogov izpustilo vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, ki mu pred haaškim sodiščem sodijo zaradi zločinov proti človečnosti ter kršenja pravil in zakonov vojskovanja med letoma 1991 in 1993 na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, je danes podobno odločitev sprejelo tudi v primeru nekdanjega vojaškega vodje Srbov na Hrvaškem Gorana Hadžića.
Tudi Hadžića, ki je obtožen vojnih zločinov nad hrvaškim prebivalstvom med letoma 1991 in 1993, bodo na prostost izpustili zaradi zdravstvih razlogov. Pritožbeni svet haaškega sodišča je namreč sprejel njegovo pritožbo na marca sprejeto odločitev, da ga na prostost ne bodo izpustil.
Obtoženec, ki boleha za tumorjem na možganih, bo po poročanju HRT z letalom kar najhitreje premeščen v Novi Sad, v pripor v Haag pa se mora vrniti maja. Upoštevati bo moral več pogojev, in sicer na začasni prostosti ne bo smel zapuščati Novega Sada, srbskim oblastem bo moral predati potni list, vsak dan pa se bo moral javiti policiji. Poleg tega med 23. in 7. uro ne bo smel zapustiti družinske hiše v Novem Sadu, prav tako ne bo smel stopiti v stik z žrtvami in pričami ali dajati izjav za medije.
Kot smo že poročali, je haaško tožilstvo Hadžića 4. junija 2004 obtožilo zločinov proti človečnosti ter kršenja zakonov in pravil vojskovanja. Po trditvah tožilstva je bil član zločinske organizacije, v času oboroženih spopadov na Hrvaškem pa je imel status soizvršilca. Obtožen je za poboj, mučenje in zapiranje več sto hrvaških civilistov, vključno z ženskami in starci po številnih krajih na vzhodu Hrvaške pa za nasilno deportacijo na tisoče ljudi, med njimi 20.000 prebivalcev Vukovarja in 5000 prebivalcev Iloka. Seznam je še daljši − tožilstvo navaja pregon, mučenje, nehumano ravnanje, brezobzirno ropanje in uničevanje, vse z enim ciljem: trajnim in prisilnim pregonom večine Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva s tretjine ozemlja Hrvaške, s čimer bi nastala nova dominantna srbska država.
Hadžića so po skoraj sedmih letih na begu prijeli 20. julija 2011 v bližini vasi Krušedol na Fruški gori. Dva dni pozneje so ga izročili Haagu. Z njegovim prihodom je sodišče 18 let po ustanovitvi uradno sprejelo vseh 161 obtožencev, ki so obtoženi za zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja.
Sojenje Hadžiću se je začelo oktobra 2012, obtoženec pa je takrat dejal, da se ne čuti odgovornega niti v eni od 14 točk obtožnice. Postopek proti Hadžiću so ustavili konec oktobra lani, ko je obtoženec po neuradnih medijskih navedbah preživel srčno kap, nato pa so mu mesec dni pozneje diagnosticirali tumor na možganih. Zdravniki so takrat ocenili, da je pred njim le še leto ali dve življenja. Hadžićevi odvetniki menijo, da ne bo dočakal izreka sodbe.
