Hessenski vzpon AfD kot znamenje za vso Nemčijo?

Če se bodo tudi volivci v nedeljo odločili za kaznovanje sredinskih strank, bo to zveneča zaušnica kanclerkini begunski politiki.

Tue, 08.03.2016, 06:00

Berlin − »Pri vseh obremenitvah v občinah, ki jih zelo dobro poznam, nismo preobremenjeni,« je v nedeljskem intervjuju o begunski krizi izjavila nemška kanclerka Angela Merkel. Z več kot trinajstimi odstotki za beguncem nasprotno Alternativo za Nemčijo pa so ji hessenški volivci še isti večer razkrili svoj mnenje o lanskem milijonu prišlekov.

V srednjenemški deželi s skoraj šestimi milijoni prebivalcev še naprej vodita krščanskodemokratska CDU in socialdemokratska SPD, a sta stranki zvezne vladne koalicije Angele Merkel v primerjavi s prejšnjimi volitvami pošteno izgubili, nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki jo oboji zavračajo kot preveč skrajno, pa je z več kot trinajstimi odstotki premagala celo zelene. Ti zdaj pod krščanskodemokratskim deželnim premierom Volkerjem Bouffierom sodelujejo v prvi deželni črno-zeleni koaliciji.

Nedeljski rezultati so le seštevek volilnih rezultatov v občinah in zato ne bodo zamajali črno-zelene vlade v Wiesbadnu, do pravih deželnih volitev pa je še nekaj časa. V berlinski palači Konrada Adenauerja, kjer deluje zvezna CDU, pa so mnogi upali na uveljavitev takšnega vzorca drugje v državi, zdaj pa se morajo zdaj sami bati resne konkurence na nacionalistični desnici. Za nemške sredinske stranke je še posebej šokantno, da marsikje v Hessnu niso pričakovali takšnega uspeha za AfD, v občinah, kjer ta stranka ni nastopala, pa sta pridobivali liberalna FDP ali celo neonacizma obtožena NPD. Če se bodo tudi volivci treh pomembnih dežel Baden-Württemberg, Porenje-Pfalško in Saška-Anhalt v nedeljo odločili za kaznovanje sredinskih strank, bo to zveneča zaušnica kanclerkini begunski politiki.

Nekateri opazovalci še menijo, da bo Alternativa za Nemčijo, ki zahteva tudi ukinitev skupne evropske valute, vrnitev suverenih evropskih nacionalnih držav in konservativno družinsko politiko, samo muha enodnevnica, in opozarjajo na takšno usodo skrajno nacionalističnih Republikancev, ki so po velikih uspehih s konca osemdesetih let in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja poniknili v relativno obskurnost. V Berlinu, Baden-Württembergu in ponekod drugod so že dosegali velike volilne uspehe, leta 1992 pa so jih začeli nadzorovati obveščevalci državnega urada za zaščito ustave. Tudi hessenški šef AfD Peter Münch je bil nekoč član Republikancev, a je vedno zatrjeval, da ni bil nikoli v vodstvenih strukturah. Zdaj nemški mediji razkrivajo, da je zasedal nekaj pomembnejših položajev tudi v času, ko je bila stranka že osumljena protidemokratičnega in protiustavnega delovanja.

»Končno resno obravnavajte AfD, če ne, vam bo šlo tako kot nam!« v časopisu Süddeutsche Zeitung poziva nemški dopisnik francoskega časopisa Le Parisien Christophe Bourdoiseau. Po njegovem prepričanju se je združena Nemčija v zadnjih dvajsetih letih razvila v evropski model demokracije in integracije, Nemci so samozavestni in priljubljeni po vsem svetu ter se »vzorno obnašajo tudi v begunski krizi«, zdaj pa bi se morali na vse načine izogniti francoski poti. Tam je Nacionalna fronta iz zadnjih volitev za evropski parlament izšla kot najmočnejša stranka in mnogi že pričakujejo predsednico Marine Le Pen.

Francoski novinar verjame, da je sredinska politika njegove države najprej naredila kapitalno napako z ignoriranjem Nacionalne fronte, potem pa še s pozivanjem ljudstva k podpori le za preprečitev vzpona skrajne nacionalistične desnice. Po odkritju številnih škandalov vladajočih strank so se ogorčeni Francozi začeli še bolj obračati k stranki, ki ne poziva le proti beguncem in islamu, ampak tudi proti združeni Evropi in Nemčiji.

Nemški sredinski politiki bi se morali Alternative za Nemčijo takoj lotiti z argumenti, poziva francoski komentator. V Nemčiji tega ni naredila saška CDU, ki zdaj žanje AfD podobno gibanje Pegida in grobo vsakodnevno nasilje proti iskalcem azila, po prepričanju Christopha Bourdoiseauja pa je še slabše, če poskušajo desni in levi politiki skrajno nacionalistični desnici odvzemati argumente: original je vedno uspešnejši od kopije. Tisti, ki jim je kaj do sredinske politike in Evrope, bi morali brez izjeme braniti načela demokracije in pravne države.

Za to se je v intervjuju za časopis Bild am Sonntag zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki hoče »argumentativno jasno ograditev stališč« in reševanje problemov na dolgi rok. Zaradi sedanjih in prejšnjih kriz pa jo napadajo tudi številni evropski zavezniki, med njimi zdaj na pomembnem mestu avstrijski socialdemokratski kancler Werner Faymann, ki bi po raziskavi tednika Profil konec februarja prepričljivo izgubil pred Svobodnjaki Heinz-Christiana Stracheja, še slabše pa bi se odrezala koalicijska partnerka ÖVP. V Berlinu nekateri tudi italijanskemu premieru Matteu Renziju pripisujejo željo po organiziranju protinemške fronte za končanje proračunskih omejitev in sankcij proti Rusiji. Še več, nekateri »hibridno vojno« proti Angeli Merkel pripisujejo tudi samemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu − in finančno podporo nekaterih evropskih nacionalističnih strank s francosko Nacionalno fronto na čelu.

Prijavi sovražni govor