Tiskane izdaje
Moskva − Medtem ko se v Rusiji spopadajo s strmoglavim padanjem rublja, se v Washingtonu in Bruslju pripravljajo na uvedbo novih sankcij. A tokrat v Moskvi napovedujejo protiukrepe. »Brez dvoma se bomo na to morali odzvati,« je že pred dnevi izjavil namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov.
Na jugovzhodu Ukrajine, ki je bila glavni povod za letošnje zaostrovanje med Zahodom in Rusijo, je v zadnjih dnevih dokaj mirno, kar so potrdili tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ti so poročali tudi, da so tako vladne kot uporniške enote tudi začele umikati težko oborožitev, toda tako oblasti v Kijevu kot uporniki v Donbasu vsak dan poročajo, da druga stran občasno krši premirje ter kopiči vojsko in oborožitev. Na Zahodu vztrajno trdijo, da Rusija prek meje pošilja vojake in oborožitev, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je za televizijo France 24 ponovil, da so to zgolj prazne besede, za katere ni nobenih dokazov. »Kadarkoli nas obtožijo, da se na stotine ali tisoče Rusov bori v vzhodni Ukrajini, vselej izzovem obtoževalce, naj mi to pokažejo na televiziji. Pri tej sodobni tehnologiji in kreativnosti množičnih medijev bi se to že zdavnaj pojavilo na zaslonih,« je dodal prvi človek ruske diplomacije.
Lavrov je ponovil, da se Rusija zavzema za ozemeljsko celovitost svoje zahodne sosede. »Res? Se ne pripravlja novi Krim?« se je odzval francoski novinar. »Krim je nekaj posebnega. Tako so se odločili ljudje,« je odvrnil Lavrov. Priznal je, da njegova država občuti sankcije, toda te po njegovem tudi stari celini ne pomagajo. »Kakor je (ameriški podpredsednik) Joe Biden javno povedal, so ZDA ukazale Evropi, naj se pridruži k sankcijam proti Rusiji. Res je žalostno, da smo v zadnjih letih precenjevali neodvisnost Evropske unije in celo velikih evropskih držav,« se je ruski zunanji minister obregnil ob »samostojnost« svojih kolegov na stari celini. Lavrov je ponovil obtožbe, da hoče Zahod vreči oblast predsednika Vladimirja Putina, toda Rusija bo po njegovih besedah zdržala, saj »smo bili v zgodovini že precej hujšem položaju, pa smo se iz njega vedno izvlekli še močnejši. Tudi tokrat se bo to zgodilo«.
O tem, kakšen bo napovedani ruski odgovor na morebitne nove kazni iz Washingtona, minister ni hotel govoriti. Po njegovih besedah je sploh vprašanje, če bo ameriški predsednik Barack Obama podpisal zakon, ki ga je prejšnji teden sprejel spodnji dom ameriškega kongresa. »V kongresu je posebna skupina ljudi, od katerih 80 odstotkov ni nikoli zapustilo ZDA. Živijo v svojem svetu, zato nisem začuden nad njihovo rusofobijo,« je dodal Lavrov. Po njegovih besedah se bodo v Moskvi odločili za protiukrepe šele takrat, ko bodo videli, če sploh bodo v Washingtonu uvedli sankcije in kako bodo te delovale.
Lavrov pravi, da Nato ni sovražnik Rusije, pač pa njegovo širjenje na vzhod in kopičenje vojaške infrastrukture ob ruski meji pomeni varnostno tveganje in grožnjo. Na vprašanje, ali bo Moskva pretrgala stike s severnoatlantskim zavezništvom, če se bo ta grožnja stopnjevala, je diplomat odvrnil: »Tega nam ne bo treba, saj je že Nato vse naredil namesto nas.« Lavrov je pojasnil, da je Nato prekinil vse stike, tudi povsem učinkovite mehanizme sodelovanja v Afganistanu in boju proti terorizmu. Zdaj po njegovih besedah zahodnjaki sicer potihem še vedno hočejo rusko pomoč, a ne v sklopu Rusija-Nato, saj hočejo v javnosti pokazati ostro in pokončno držo.
»Sodelovanje« med Natom in Rusijo v zadnjem času čedalje bolj spominja na najbolj vroča leta hladne vojne. Na Zahodu se pritožujejo nad preleti ruskih vojaških letal, podobne obtožbe o Natovem kopičenju sil in oborožitve ter vdorih letal pa je pred dnevi izustil načelnik združenega poveljstva ruskih oboroženih sil generalpolkovnik Mihail Mizincev. »Tako kot so tvegani ruski poleti, so tvegani tudi Natovi poleti tik ob ruski meji,« je izjavil Mizincev. Pred dnevi so na Švedskem ogorčeno trdili, da je ruski lovec skorajda trčil v potniško letalo južno od mesta Malmö. Iz Moskve so sporočili, da je bila razdalja med letali vsaj 70 kilometrov. Zaradi incidenta so na zagovor poklicali ruska veleposlanika na Švedskem in Danskem. V Københavnu Rusijo predstavlja Mihail Vanin, ki je bil nekoč veleposlanik v Sloveniji. Ta je prek danskih medijev predstavnikom švedskih oblasti, ki so pred kratkim že preganjale neobstoječe ruske podmornice, svetoval, naj raje uživajo manj marihuane.
