Hrvaška pogojuje vstop Srbije v Evropsko unijo

Balkanski narodi so med ­starimi in novimi spopadi ter spravo­ še naprej oddaljeni drug od drugega. Hrvaška je napovedala pogojevanje približevanja ­Srbije v EU, v drugačnih zgodovinskih okoliščinah pa bi Srbija pogojevala napredek Hrvaške na poti v EU. V Bruslju nihče ne bi opazil razlike.

Zagreb je uradno sporočil, da bo preprečil odprtje 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah, če Beograd ne bo omogočil hrvaški manjšini zastopanja v narodni skupščini, odstopil od pregona vojnih zločincev, če so bili zločini storjeni zunaj srbskega ozemlja, in izpolnil polnega sodelovanja s ­haaškim sodiščem.

Zadnji pogoj je povezan z izročitvijo voditelja srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, čeprav je sodišče odstopilo od zahteve, da mora biti 31. marca navzoč na izreku prvostopenjske sodbe. Njegova prisilna privedba bi lahko postala sporna le, če bo Šešelj obsojen na dolgo zaporno kazen, Beograd pa bo zavrnil zahtevo po izročitvi. Sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem je namreč obvezujoče.

Črnosrajčniki v središču Zagreba

O preostalih dveh pogojih je mogoče ugotoviti, da se Zagreb le izgovarja, da to ni pogojevanje, povezano z nerešenimi dvostranskimi problemi, temveč spoštovanje osnovnih evropskih vrednot in zakonov. Čeprav EU predpisuje, da je treba spoštovati pravice nacionalnih manjšin, nikjer ne piše, da med njihove pravice spadajo tudi zagotovljeni poslanski sedeži v parlamentu. Podobno velja za drugi pogoj, kajti nekatere članice EU imajo tako kot Srbija univerzalno jurisdikcijo, ko gre za zločine proti človečnosti, druge pa je nimajo.

Hrvaški premier Tihomir Orešković in predsednica Kolinda Grabar-Kitarović sta izjavila, da Zagreb pričakuje od Srbije zgolj izpolnitev vseh kriterijev EU. Srbski premier Aleksandar Vučić je poudaril, da si Srbija ne bo dovolila, da bi jo ponižali, in da so njihovi močni sosedi v zmoti, če menijo, da so jo prestrašili s pogojevanjem. Čeprav je molčal, ko so se črnosrajčniki sprehajali po središču Zagreba, ga bolj od hrvaških groženj skrbijo pravice Srbov na Hrvaškem. Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je izjavil, da Hrvaška grozi s praznimi tulci. Po njegovem je Zagreb, ki zlorablja odnose z Beogradom za notranjepolitične potrebe, prelomil obljubo, da z dvostranskimi problemi ne bo pogojeval članstva Srbije v EU in mednarodnih organizacijah. Sklenil je, da je na Hrvaškem veliko več »Šešljev«, ki se svobodno sprehajajo in na stadio­nih vzklikajo »Za dom spremni« ter nosijo transparente s Pavelićevimi fotografijami.

Požig hrvaških zastav v Beogradu

Če bi bila Srbija članica EU, Hrvaška pa bi imela status kandidatke, bi tudi Beograd naslovil na Zagreb diplomatsko noto. V njej bi srbsko zunanje ministrstvo zapisalo: »Srbija bo blokirala napredek Hrvaške v EU, dokler ne bo omogočila preg­nanim Srbom vrnitve na njihove domove in jim izplačala odškodnine ter dokler ne bodo vsi odgovorni za vojne zločine nad srbskimi civilisti med vojaško akcijo Nevihta ustrezno kaznovani.« Beograd bi zahteval od Zagreba, naj nemudoma prepove poveličevanje ustaških zločincev in preneha negativno javno kampanjo proti legitimnim predstavnikom srbske manjšine. Pri tem bi Srbijo vodil le cilj pomagati Hrvaški na poti v evropsko družino. Zagreb bi takoj skočil v zrak in poudaril, da je skrajno neprimerno, da pritiski prihajajo iz države, ki dopušča vojnim zločincem nemoteno politično delovanje in javno zažiganje hrvaških zastav na beograjskih trgih.

Ker je v pridružitvenem procesu potrebno soglasje vseh članic, lahko Zagreb zlorabi pravico veta in izsili koncesije na dvostranski ravni. Srbija bi lahko ostala tudi več let blokirana, vsilili pa bi lahko tudi nove pogoje. Bolj pomembno je, da niti Srbija niti Hrvaška v praksi ne delujeta skladno z evropskimi vrednotami, kot sta spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje vojnih zločinov. Ker evropske vrednote očitno niso več na prednostnem seznamu Bruslja, je navsezadnje brezpredmetno, kdo je že v EU in kdo poti krvavi pot v čakalnici.