»Hrvaška predsednica ne spoštuje Bosne«

Po navedbah Grabar-Kitarovićeve se v Bosno vračajo tisoči pripadnikov Islamske države.

Objavljeno
08. december 2016 18.18
Vili Einspieler
Vili Einspieler

V Bosni in Hercegovini so zaskrbljeni zaradi izjav hrvaške predsednice o tisočih bivših borcev Islamske države. Hrvaško oblast so spomnili na porast ustaškega ekstremizma, hrvaške borce na ukrajinskem bojišču ter na odkritje spominske plošče z nacističnim pozdravom v Jasenovcu.

Član Predsedstva BiH Bakir Izetbegović se je danes odzval na izjave hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović o več tisoč pripadnikih Islamske države (IS), ki se vračajo iz Sirije in Iraka v BiH, z opozorilom, da tudi Hrvati odhajajo na tuja bojišča in da se je na Hrvaškem razplamtel ustaški ekstremizem. Izetbegović je še poudaril, da so se v BiH vzdržali komentiranja ekstremističnih pojavov na Hrvaškem, hrvaška predsednica pa ne spoštuje Bosne.

Po njegovih navedbah se je iz sirijskega bojišča vrnilo 46 in ne več tisoč oseb, kot je trdila hrvaška predsednica. Izetbegović je poudaril, da se varnostne službe BiH uspešno spopadajo s tem problemom, podatke in izkušnje pa izmenjujejo s pristojnimi službami v drugih državah, vključno s hrvaškimi. Izrazil je upanje, da bo Grabar-Kitarevićeva v prihodnje skrbela za probleme na svojem dvorišču, skrb za probleme v BiH pa prepustila njim. Da je sodelovanje na varnostnem področju med Hrvaško in BiH dobro, je ocenil tudi hrvaški obrambni minister Damir Krstičević.

Skrajneži v priporu ali v preiskavi

Minister za varnost BiH Dragan Mektić je posredoval podatke, po katerih se je na tujih bojiščih v Iraku in Siriji bojevalo 226 državljanov BiH. Kot je še navedel, je ta hip na tujih bojiščih 115 njihovih državljanov, 65 jih je umrlo, 46 pa se jih je vrnilo. Med slednjimi jih je 20 v zaporu, ostali pa so v preiskavi. Mektić je navedbe hrvaških medijev o vse večji nevarnosti radikalnega islama v BiH ocenil kot lažne in neutemeljene. Ostro se je odzval tudi predsednik svetovnega bošnjaškega kongresa Mustafa Cerić, ki je kot vodja mešihata islamske skupnosti v BiH, po poročanju hrvaških medijev, za vahabite govoril, da so dobri in plemeniti, novi muslimani.

Namestnik obrambne ministrice BiH Sead Jusić je ocenil, da so izjave hrvaške predsednice o več tisoč pripadnikih IS v BiH resno zaskrbljujoče. "Če drži, kar je povedala, potem imamo resen problem v BiH in regiji. Če ne drži, imamo še bolj resen problem,"je Jusić včeraj izjavil za medije ob robu dvodnevne mednarodne konference o varnostnih izzivih v Evropi. Jusić je potrdil, da so osebe, ki se vračajo iz vojn, varnostni problem, vendar ne tako velik, kot ga omenja hrvaška predsednica."Te ljudi spremljamo, nihče izmed njih ni zunaj varnostnega in obveščevalnega nadzora,"je povedal in spomil, da je BiH sprejela zakon, ki prepoveduje udeležbo njenih državljanov v vojnah zunaj države, kar da je prineslo izredne rezultate. Sklenil je s pojasnilom, da so mnoge izmed teh ljudi priprli ali kaznovali.

V Bosni prevladuje umirjeni islam

Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko je povedal, da je tudi Svet za uresničevanje miru (PIC) izrazil zaskrbljenost zaradi groženj z radikalizmom in ekstremizmom, odgovorne organe oblasti v BiH pa je pozval, naj v sodelovanju s sosedi in mednarodno skupnostjo nadaljuje z bojem proti tej grožnji. Sklenil je z besedami, da bi morali biti BIH ponosan na svoj umirjeni islam, kar vsi spoštujejo, medtem ko so posamezni skrajneži prisotni povsod, tako kot v Franciji, Danski ali Avstriji tudi v BiH.

Grabar-Kitarovićeva je opozorila, da se je treba soočati z dejstvom, da se v BiH vračajo tisoči pripadnikov Islamske države (IS) iz bojev v Iraku in Siriji ter da ni zanemarljiv niti vpliv nekaterih drugih držav na BiH. Izrazila je željo, da bi BiH čim prej postala članica Nata in EU. Njene izjave temeljijo na ocenah hrvaške varnostno-obveščevalne službe (SOA), ki je v svojem sporočilu opozorila na varnostne okoliščine v regiji in nevarnost terorizma zaradi krepitve islamskega radikalizma v BiH.

Grabar Kitarevićeva je še poudarila, da si želi absolutne varnosti ob hrvaški meji z BiH, ki je dolga več kot 1000 kilometrov. Po odzivih iz BiH je izjavila, da ne namerava razpravljati o številu pripadnikov IS v BiH v medijih. Kot je izpostavila, je ena sama oseba dovolj, da bi prišlo do problemov, a ni razlogov za nobeno paniko. Po njenem je skrajni čas, da bi se povezali in vzpostavili konkretno sodelovanje ter prenehali iz vsega delati situacijo, v kateri naj bi se pokazalo, kdo ima prav in kdo je večji frajer. Na koncu se je še zavzela za vzpostavitev programov dolgoročne deradikalizacije oseb, ki se vračajo iz tujih bojišč.