Tiskane izdaje
Bruselj – Po sklepih ministrov EU bo nadzor nad migracijskim tokom strožji. Tako naj bi članice izvajale sistematično registracijo, vključno z odvzemom prstnih odtisov vseh državljanov tretjih držav, ki nezakonito vstopajo v schengensko območje.
To bo veljalo tako za migrante kot za ljudi, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsi bodo morali biti varnostno preverjeni v evropskih in domačih bazah podatkov. Na najbolj izpostavljenih mejah naj bi v nadzoru sodelovale tudi posebne intervencijske ekipe evropske agencije Frontex, za katere članica lahko zaprosi. To je kot prva in edina do zdaj leta 2010 naredila Grčija. Ministri za notranje zadeve napovedujejo strožje ukrepanje v trgovini z orožjem. Frontex in Europol naj bi članicam na meji z Zahodnim Balkanom pomagala pri preprečevanju tihotapljenja strelnega orožja.
Ministri za notranje zadeve po pariških napadih še bolj pritiskajo na evropski parlament, ki ima zadržke do sprejetja direktive o podatkih letalskih potnikov (PNR). »To orodje je nepogrešljivo,« je povedal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Obdelava podatkov PNR, tudi za notranje lete v EU, bi po njegovih besedah omogočila boljši nadzor vračanja bojevnikov, denimo s sirskih bojišč, v EU. V PNR so sicer vključeni podatki, kakršni so način plačila, prtljaga, potovanja.
Slaba izmenjava podatkov
V evropskem parlamentu se s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov postavljajo po robu PNR. Tako so pred leti vse skupaj spravili v predale. Direktiva je v obravnavo spet prišla po januarskih napadih na časopis Charlie Hebdo. »Niti en državljan EU ne more razumeti, zakaj evropski parlament še vedno blokira ključno orodje,« je bentil Cazeneuve. Tudi zahteve parlamentarcev, da bi podatke shranjevali za le en mesec, so po njegovih besedah nesprejemljive. Za boljši nadzor teroristov naj bi bil po predlogih rok eno leto.
Ker ni bila napadena le Francija, ampak celotna Evropa, je evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos zahteval rešitve na ravni EU. Izmenjava obveščevalnih podatkov je po njegovem mnenju pomanjkljiva. Tako le pet članic izmenjuje okoli polovico vseh varnostnih podatkov. »Kje so druge države?« se je vprašala avstrijska ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl Leitner. Avramopulos se je zavzel za sestavo obveščevalne službe EU. Takšni razmisleki so po besedah nemškega ministra Thomasa de Maizièra odveč, saj se članice nočejo odpovedati suverenosti na obveščevalnem področju.
Različni scenariji
Tudi razvpita ideja o minischengnu, ki bi vključeval le malo jedrnih držav (Avstrijo, Beneluks, Nemčijo), ne pa tudi Slovenije, se je omenjala na robu zasedanja, ne pa tudi na njem. Po besedah Mikl Leitnerjeve je minischengen eksperiment z idejo, ki ni najvišja prednostna naloga. Kljub temu v težkem položaju po njenih besedah ne bi smeli uvesti prepovedi razmišljanja (Denkverbot) za strokovnjake. »Vsi vemo, da se tako ne da več naprej. Lahko se razmišlja o različnih scenarijih,« je dejala.
Po besedah slovenske ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar bi bila uvedba minischengna brez Slovenije absolutno nesprejemljiva. »Smo varuh schengenske meje. Nalogo opravljamo strokovno in učinkovito, prilagojeno danim okoliščinam,« je povedala. Tako je Slovenija upravičila zaupanje in »ne vidi razloga, da bi bila izvzeta«. Slovenija da izvaja bistvo schengna, tako registracijo kot varnostne preglede. Kljub temu je opozorila, da evropska pravila in tudi slovenska zakonodaja niso prilagojena množičnemu prihodu ljudi na mejo.
