Irske zahteve London postavljajo pred nemogočo izbiro

Problemu mejnega režima se je v pogajanjih o brexitu do sedaj namenjalo relativno malo pozornosti. 

pon, 13.11.2017, 19:00

Vprašanje meje med Irsko in Severno Irsko postaja čedalje bolj relevantno v pogajanjih o brexitu, tudi zaradi vztrajanja evropske strani, da mora biti rešeno v prvi fazi pogajanj, skupaj z vprašanji finančne poravnave in pravic evropskih državljanov.

Pogajanja o brexitu so se zataknila pri finančni poravnavi. Mnogi analitiki verjamejo, da bo to vprašanje kljub svoji politični teži na koncu vendarle rešeno, še posebno če bo Velika Britanija dobila občutek, da s plačilom svojih obveznosti ohranja tesen gospodarski odnos z Evropsko unijo. Obe strani se načeloma strinjata, da dogovora o brexitu ne bo, dokler ne bo dogovorjeno vse. Dogovor o denarju bi moral biti razmeroma lahek, saj je vprašanje vezano izključno na preteklost oziroma na obveznosti, na katere je država že pristala. Enako ne moremo trditi za vprašanje meje med Irsko in Severno Irsko. Uvajanje novega mejnega režima je neposredno povezano s prihodnostjo britansko-evropskih odnosov – s tem, kako bo funkcioniral pretok ljudi in blaga, ko država enkrat ne bo več članica EU, skupnega trga in carinske unije.

Problemu mejnega režima se je namenjalo relativno malo pozornosti, vse dokler prejšnji teden v britanskih medijih ni zaokrožil pogajalski dokument evropske komisije, ki razkriva stališče irske vlade o tem vprašanju. Uradni Dublin v njem vztraja, da mora Združeno kraljestvo, če se želi izogniti nastanku fizične meje med Irsko in Severno Irsko, ostati del carinske unije in skupnega trga. Da je to »edini način rešitve mejnega vprašanja«, je nedavno med pogovorom s skupino slovenskih novinarjev v Bruslju potrdila tudi Mairead McGuinness, podpredsednica evropskega parlamenta in predstavnica vladajoče desnosredinske stranke Fine Gael. »Če govorite s podporniki brexita, pravijo, da se to ne bo zgodilo. Toda za rešitev problemov, ki se lahko pojavijo, Združeno kraljestvo mora ostati v carinski uniji. V tem primeru ne bo problemov. Če bo razplet na koncu drugačen, moramo od Londona slišati, kako se bodo spopadli s posledicami svoje odločitve.«

Irska po poročanju Daily Telegrapha od Londona pričakuje sprejetje kakih 100 evropskih pravil s področja carinske ureditve in kmetijstva. Ta zahteva, poudarjajo analitiki, britansko vlado postavlja v nemogoč položaj, saj jo sili v to, da izbira med članstvom v carinski uniji, za katerega na Otoku ni nikakršne politične niti javnomnenjske podpore, in dodelitvijo posebnega statusa Severni Irski, ki bi pod vprašaj efektivno postavil britansko ozemeljsko celovitost. Irska vlada premiera Lea Varadkarja istočasno zagovarja podaljšanje prehodnega obdobja s predlaganih dveh let na pet. Tudi v tem primeru je njeno stališče povsem nasprotno britanskemu.

Irski pritisk

Varadkar je v nedeljo, potem ko je glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier opozoril, da se mora EU pripraviti tudi na možnost brexita brez dogovora, ostal optimističen in prepričan, da bo dogovor na koncu vendarle dosežen. »Toda če se izkaže, da dogovora ne bo, je to nekaj na kar moramo ravno tako biti pripravljeni.« Irski premier je vztrajal, da se razhajanje poti med Irsko in Združenim kraljestvo za njegovo državo ne bo nujno končalo slabo. Pri tem je navedel štiri pomembne zgodovinske dogodke – samostojnost, razglasitev republike, vzpostavitev lastne valute in prevzem evra –, pri katerih se je Irska oddaljila od Združenega kraljestva, zahvaljujoč temu pa postala bolj razvita in močnejša.

Bo tako tudi v primeru brexita? Ekonomisti o tem niso prepričani, predvsem zaradi visoke, 65 milijard evrov vredne trgovinske menjave med državama, piše Financial Times. Brexit brez dogovora, ki bi privedel do takojšnje uvedbe carin, bi skoraj zagotovo prizadejal silovit udarec irskemu gospodarstvu in ga po vsej verjetnosti pahnil v recesijo.

Glavna pogajalca za brexit David Davis in Michel Barnier. Foto: Reuters/Eric Vidal

EU vztraja, da mora biti vprašanje meje med Irsko in Severno Irsko rešeno znotraj prve faze pogajanj, torej skupaj s finančno poravnavo in zagotavljanjem pravic evropskih državljanov. Toda v tem primeru ne gre zgolj za »evropsko bogoslovje«, kot je nepremakljiva pogajalska stališča nedavno označil eden od znanih britanskih evroskeptikov. Glavni zagovorniki ostrega pristopa se nahajajo v Dublinu, ki hoče dogovor čim prej, saj se zaveda, da se bo njegova pogajalska moč po prehodu v drugo fazo pogajanj, ko bodo k mizi s svojimi predlogi in interesi pristopile še ostale države, pritisk za dogovor z Britanci pa se bo povečal, samo še zmanjševala.

»Britanci so upali, da bodo lahko to vprašanje pustili za konec, prepričani, da se o Severnem Irskem nima smisla pogovarjati, dokler niso znane podrobnosti prihodnjega trgovinskega dogovora z EU,« so zapisali analitiki spletne strani Eurointelligence. Toda Irci so ga postavili v ospredje, z opozorilom, da bodo blokirali celoten dogovor, če ta ne bo rešil tudi položaja na meji s Severno Irsko. 

S podpiranjem stališča Dublina, da mora Severna Irska po brexitu ostati del carinske unije, EU po mnenju kritikov propagira vmešavanje v notranje zadeve svojih članic oziroma natanko tisto, kar pravi, da noče početi v primeru Katalonije. Takšen pristop ne prinaša nič dobrega, sploh ne za tiste predstavnike britanske vlade, ki se s svojimi stališči poskušajo približati pogajalskim izhodiščem nasprotne strani, ob tem pa skrbijo še za interese svojih neuradnih koalicijskih partnerjev iz Severne Irske, od katerih je odvisno razmerje glasov v britanskem parlamentu. Demokratični unionisti (DUP) so že napovedali, da kakršno koli ločevanje Severne Irske od drugih delov Združenega kraljestva v procesu pogajanj ne pride v poštev.

Prijavi sovražni govor