Irske volitve: Oblikovanje koalicije in teža preteklosti

Fine Gael in Fianna Fáil v 94-letni zgodovini irske samostojnosti nikoli nista bili del iste vlade.

pet, 11.03.2016, 08:00
Obrisi leta 1916

Neverjetno je, piše Maurice Walsh, znani irski novinar in avtor, kako je strankarski sistem kljub vsemu, kar se je v irski politiki zgodilo v zadnjega četrt stoletja − rešitev problema Severne Irske, kolaps avtoritete Katoliške cerkve, množično priseljevanje v državo in finančni zlom −, ostal odporen na spremembe. Walsh v trenutnih razmerah vidi jasne obrise leta 1916, ki kot senca še vedno visi nad irsko politiko.

Poslanci v irskem parlamentu so dva tedna po volitvah, ki niso prinesle jasnega zmagovalca, iskali novega mandatarja. Razmerje sil v poslanskih klopeh otežuje oblikovanje koalicije v skladu z ideološkimi prepričanji. Tisto najbolj očitno, med največjima desnosredinskima političnima silama v državi, pa ovira preteklost.

Nobeni od irskih političnih strank na nedavnih volitvah ni uspelo osvojiti dovolj glasov, da bi lahko s pomočjo svojih zaveznic sestavila vlado, ki bi v parlamentu uživala večino. Fine Gael, ki je v koaliciji z laburisti vladala zadnjih pet let, je ostala največja stranka, a je v primerjavi z letom 2011 izgubila skoraj tretjino mandatov. Veliki povratek je uspel Fianni Fáil, ki se je s prepričljivim številom poslanskih mest uvrstila tik za njo. Na tretje mesto so se uvrstili levousmerjeni republikanci iz vrst Sinn Féin. Znatno je tudi narasla podpora neodvisnih poslancev, kar je bil za mnoge dokaz naraščanja nezadovoljstva irskega prebivalstva z mainstream politiko.

Prvo- in drugouvrščena stranka skupaj obvladujeta skoraj dve tretjini glasov v parlamentu; teoretično bi lahko vladali brez problema. Toda verjetnost oblikovanja velike koalicije med večnima tekmicama na desnem političnem polu je izrazito majhna. Ne toliko zaradi ideoloških razlik, ki jih med strankama tako rekoč ni, temveč njune preteklosti in različnih vlog, ki sta jih odigrali v irskem boju za samostojnost.

Zgodovinsko rivalstvo

Irci bodo prihodnji mesec počastili stoto obletnico velikonočne vstaje, enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini njihove države. Čeprav je vstaja na velikonični ponedeljek leta 1916, med katero je skupina revolucionarjev razglasila neodvisno Irsko državo, spodletela, je ustvarila pogoje za vzpon republikanstva v vodilno politično ideologijo na otoku. Pet let po njej sta Irska in Velika Britanija dosegli sporazum, s katerim se je končala anglo-irska vojna in ki je Irski dodelil status neodvisnega dela britanskega Commonwealtha.

Toda vsebina sporazuma je razdvojila republikance in privedla do izbruha državljanske vojne. V njej so na koncu prevladali zagovorniki dogovora z Britanijo. Iz nasprotnih strani sta kasneje zrasli največji politični stranki v državi: Fine Gael, ki je podpirala dogovor, in Fianna Fáil, ki mu je nasprotovala.

Stranki v 94-letni zgodovini irske samostojnosti nikoli nista bili del iste koalicije, ampak sta si le podajali oblast. Znaten padec podpore Fianni Fáil na volitvah pred petimi leti je v očeh mnogih predstavljal konec tako imenovanega dvoinpolstrankarskega sistema, v katerem sta dve največji politični sili v državi največkrat s pomočjo katere od manjših zaveznic povsem dominirali. Ponoven vzpon Fianne Fáil na tokratnih volitvah je vzbudil dvom o črnogledih napovedih o njenem zatonu, toda ključnega problema ni odpravil. Namesto prepričljive zmage ene ali druge opcije se Irska zdaj sooča z dvema težkima možnostma: veliko koalicijo in ponovnimi volitvami.

Oblikovanje stabilne vlade

Pritisk na Fine Gael in Fianno Fáil, naj presežeta razlike in skleneta nekakšen dogovor, je v zadnjih dneh opazno narasel. Toda večina analitikov ni prepričana, da bi takšen scenarij dejansko privedel do tistega, kar vse vpletene strani predstavljajo kot svoj ultimativen cilj − oblikovanje stabilne vlade. Vse kaže, da se bodo v prihodnjih dneh vendarle zgodila nekakšna pogajanja med strankama, toda sklenitev dogovora za zdaj ostaja malo verjetna.

Člani Fine Gael so po pisanju irskih medijev pripravljeni ponuditi svojim tekmecem dogovor o sodelovanju, po katerem bi si stranki razdelili ministrske položaje v novi vladni ekipi. Toda več vplivnih članov Fianne Fáil z njenim voditeljem Micheálom Martinom na čelu ideji odločno nasprotuje, med drugim iz prepričanja, da bi sklenitev zavezništva s Fine Gael predstavljala kršitev osnovne obljube volilne kampanje, v kateri opozicija volivcem ponudi alternativo.

Prijavi sovražni govor