Izolacija Kosova, posledica slepote in lenobe EU

Čeprav kosovskih oboroženih sil še ni, si oblast razbija glavo, ali bodo delovale tudi na severu Kosova ali ne.

Objavljeno
16. april 2015 17.24
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika

Nič ne kaže, da se bodo Kosovarji in Srbi na Kosovu, po zgledu Srbov, Hrvatov in Bošnjakov v BiH, dogovorili za skupno oboroženo silo. Zato bo pot do kosovske vojske še dolga, še manj možnosti pa ima ideja o veliki Albaniji, ki spet buri duhove na Zahodnem Balkanu.

Kosovski državni vrh je enotnega mnenja, da kosovska vojska, ko bo Priština dobila zeleno luč iz Washingtona, ne bi bila ofenzivna, ampak skromna, večetnična sila, ki bi jo Nato civilno nadzoroval in usposabljal. Na tej točki se soglasje konča. Kosovski premier Isa Mustafa je z izjavo, da kosovske oborožene sile ne bodo stopile na sever Kosova brez odobritve Nata, razburil kosovsko predsednico. Afitete Jahjaga je poudarila, da bo kosovska vojska delovala skladno z ustavo in zakoni. Še ostrejši je bil poveljnik kosovskih varnostnih sil Rahman Rama, ki je za kosovski časnik Zeri izjavil, da za delovanje na severu Kosova ne bodo potrebovali dovoljenja Nata, ker bodo oborožene sile delovale skladno s potrebami na terenu.

Večetnična kosovska vojska brez Srbov

Vojaški strokovnjaki in poznavalci varnostnih razmer so opozorili, da politične razmere na severu Kosova ne dopuščajo, da bi bodoča kosovska vojska delovala na severu brez dogovora z Natom. Da se je Mustafa z izjavo prenaglil, je menil tudi podpredsednik kosovske skupščine Xhavit Haliti, ker ustanovitev kosovskih oboroženih sil, kot trdijo poznavalci, ni možna brez glasov srbskih poslancev v kosovskem parlamentu. Gre za ustavno zajamčeno pravico, po prvih volitvah na celotnem ozemlju Kosova pa imajo med poslanci večino predstavniki kosovskih Srbov, ki poslušno sledijo interesom Beograda. Srbski poslanci že od protivladnih protestov v središču Prištine bojkotirajo delo parlamenta.

Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić se je izrekel proti oblikovanju kosovske vojske, ker ni v skladu z resolucijo 1244 ZN, o tej vroči temi pa bi se morali, kot je še menil, pogovarjati na ravni varnostnega sveta Združenih narodov. Ko je bilo konec vojne na Kosovu, je spomnil Dačić, je bilo dogovorjeno, da je lahko Kfor edina oborožena sila na Kosovu. Po njegovih besedah so jim predstavniki Nata po podpisu bruseljskega sporazuma zagotovili, da na sever Kosova brez soglasja Kforja ne bodo stopile albanske oborožene sile. Na sedežu Nata so bili ob tej priložnosti srbski premier Aleksandar Vučić in njegov tedanji kosovski kolega Hashim Thaçi ter nekdanja visoka predstavnica EU Catherine Ashton.

Svetovalec srbskega predsednika Tomislava Nikolića in direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić svari, da napovedano oblikovanje kosovske vojske in zmanjšanje pripadnikov Natove misije Kfor ni v interesu miru in stabilnosti ter varovanja Srbov na Kosovu. Kot je še menil, ni izključeno nasilje nad nealbanskimi prebivalci, kosovska vojska pa ne more nadomestiti mednarodnih sil, kot je Kfor, ki lahko preprečijo morebitno reprizo nasilja nad kosovskimi Srbi.

Klasična združitev Kosova in Albanije

Albanski premier Edi Rama je dejal, da se bosta Albanija in Kosovo združila na klasičen način, če EU ne bo vzpostavila pogojev za evropsko integracijo Kosova in liberalizacijo vizumov. Po njegovem je združitev Albanije in Kosova neizogibna, zgodila pa se bo znotraj EU ali zunaj nje. Rama je še poudaril: »Ali bo to v kontekstu Evropske unije kot naravni proces, ki bo od vseh sprejet, ali se bo to zgodilo kot reakcija na slepoto in lenobo EU.«

Kosovski zunanji minister Hashim Thaçi je sprva dejal, da besede albanskega premiera niso grožnja EU, ampak realnost, ki se bo mogoče uresničila v prihodnosti kot odziv na izolacijo, ki jo Kosovo doživlja od EU. Za Delo je izjavil: »Verjamem, da vodstvi Albanije in Kosova vesta, da bo integracija Albancev lahko končana le v okviru Evrope brez meja in našega članstva v EU kot dveh samostojnih držav.« Sklenil je z besedami, da so si idejo velike Albanije izmislili v Srbiji in da nima zveze z Albanci.

Čeprav ideja o združitvi Albanije in Kosova ni nova, gre za občutljivo vprašanje, ne samo za Srbijo, ki ima svojo nekdanjo pokrajino za zibelko srbskega naroda, ampak tudi za Zahod, ki je ob razglasitvi neodvisnosti Kosova leta 2008 zagotovil, da ne gre za uverturo v oblikovanje skupne albanske države. Ramove izjave so bile deležne kritik v Srbiji. Prvi se je odločno odzval Vučić, ki je poudaril, da se Albanija in Kosovo ne bosta nikoli združila, albanske voditelje pa je pozval, naj prenehajo spodbujati nestabilnost v regiji.

Nad izjavo albanskega premiera je bil presenečen tudi Bruselj. Maja Kocijančič, glasnica evropskega komisarja Johannesa Hahna, zadolženega za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, je menila, da so v luči opredelitve regije za evropske povezave, ki vključuje dobrososedske odnose, regionalno sodelovanje in spravo, takšne provokativne izjave nesprejemljive. Evropska komisija je v odzivu opozorila, da je prihodnost Zahodnega Balkana v evropskih integracijah, zanje pa se je na najvišjih ravneh opredelila vsa regija, vključno z Albanijo in Kosovom, kar prinaša s seboj tudi obveznosti in spoštovanje evropskih standardov in vrednot.