Tiskane izdaje
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v četrtek v Ankari na srečanju z regionalnimi voditelji napovedal, da utegne turška vlada podaljšati stanje izrednih razmer, ki so bile uvedene 20. julija, pet dni po spodletelem poizkusu vojaškega državnega udara, katerega odmevi so še vedno izjemno glasni.
Uvedba izrednih razmer je turškim oblastem omogočila množične čistke, v katerih je bilo v dveh mesecih in pol aretiranih, odpuščenih ali suspendiranih več kot 90.000 ljudi. Čistke so posegle v vse ključne družbene in državne sfere, najbolj pa so udarile po šolstvu, sodstvu, vojski, policiji, zdravstvu, državni upravi in medijih. Te oblasti − tiste, ki niso naklonjeni predsedniku in vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) − serijsko ugašajo. Le v četrtek je bilo zaprtih kar dvanajst televizij, med njimi tudi nekaj kurdskih (Jiyan Tv, Zarok TV, Van Tv, Hayatin Sesi TV). Kurdsko-levičarska Ljudska demokratična stranka (HDP), ki je že dobro leto tarča strukturiranega političnega razkosavanja in je med čistkami »izgubila« veliko svojih županov in tudi nižjih uradniških kadrov, je turške oblasti v četrtek obtožila omejevanja svobode govora. Podobno so storile svetovne novinarske organizacije, a turškim oblastem bi bilo težko bolj vseeno.
»Podaljšek«, ki bi lahko trajal tudi leto dni
»Bodite potrpežljivi, morda ne bo dovolj niti dvanajst mesecev,« je predsednik Erdoğan nagovoril navzoče lokalne politike in uradnike ter med vrsticami tudi voditelje večine parlamentarnih strank, ki z izjemo skrajno desničarske stranke Nacionalističnega gibanja nasprotujejo podaljšanju izrednih razmer. Po dobrih dveh mesecih političnega premirja, med katerim so se vodilne opozicijske stranke (izvzemši HDP) tiho priklonile predsedniku in vladajoči stranki, so se končno oglasili tudi drugi politični glasovi in – dvomi.
Iz Ljudske republikanske stranke (CHP) so tako sporočili, da so bili v sklopu ukrepov, uvedenih v času prvih treh mesecev izrednih razmer »ujeti nedolžni ljudje«, vlada pa je po njihovem mnenju šla predaleč. »Izredne razmere bi morale biti namenjene normalizaciji razmer. Nedolžni ljudje zaradi čistk ne bi smeli trpeti,« je sporočil predsednik CHP Kemal Kiliçdaroğlu.
Podaljšanje izrednih razmer mora sicer najprej potrditi vladni kabinet, o čemer pa ne gre dvomiti. Vsekakor pa je jasno, da bodo izredne razmere uvedene občasno, kot bosta trajali obe vojni, ki jih v tem trenutku bojujejo po spodletelem puču dodobra prevetrena in kadrovsko oslabljena turška vojska. Ta je imela v zadnjem času, ko se napadi na kurdska mesta in vasi stopnjujejo, v boju s pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) in tudi drugimi kurdskimi gverilskimi skupinami na jugovzhodu države, kjer dejansko vladajo vojne razmere, visoke izgube. Kurdsko vprašanje je vse težje – zdi se, da Turčija, ki je iz dneva v dan manj stabilna država, nanj pozna le še vojaški odgovor.
Turška vojska bojuje dve vojni hkrati
Vzporedno s spopadi na jugovzhodu Turčije se nadaljuje tudi poseg turške vojske v severni Siriji. Operacija Ščit Evfrata traja že 37 dni, večina turški ciljev pa je že bila doseženih. Na turških mejah ni več navzoča samooklicana Islamska država. Povezava treh kurdskih provinc v enotno avtonomno območje Rojava je onemogočena, vloga milice sirskih Kurdov (YPG) omejena, odnosi z režimom predsednika Bašarja al Asada (vsaj na nižjih ravneh) – v kontekstu nedavnega turškega obrata od ideologije k realpolitiki – znova vzpostavljeni, Turška vojska s pomočjo svojih »podizvajalcev« iz vrst Sirske svobodne vojske (FSA) in nekaterih drugih uporniških milic še naprej osvaja ozemlje na severu Sirije.
Uradna Ankara, ki se že dlje časa zavzema za vzpostavitev območij prepovedi letenja in tako imenovanih varnih območij, pri tem pospešeno pripravlja prve preselitve beguncev iz Turčije na »osvobojena ozemlja« v Siriji, kjer bodo po naših podatkih v prihodnjih mesecih zrasla nekakšna satelitska (blokovska) naselja za najmanj 250.000 ljudi. Hkrati z vzpostavljanjem »tamponskega območja« turške oblasti na 910 kilometrov dolgi meji s Sirijo zaključujejo gradnjo obmejnega zidu, ki bo skupaj s stražnimi stolpi in tisoče vojakov beguncem v skladu s šest milijard evrov vrednim evropsko-turškim dogovorom dokončno preprečil beg iz opustošene države.
Toda: ob turški meji je v improviziranih begunskih taboriščih že več kot pol leta ujetih okoli 140.000 ljudi, oblegani vzhodni Alep, kjer v desetem krogu pekla še vedno vztraja okoli 275.000 ljudi, pa je tik pred padcem. Veliki pretresi na turško-sirski meji šele sledijo.
