Tiskane izdaje
Haag − Sedem let zatem, ko se je znašel za zapahi zapora v Scheveningenu, bo nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić, ki mu pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) sodijo zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, prihodnji mesec naposled izvedel, kakšna bo sodba. Iz haaškega sodišče so namreč danes sporočili, da je izrek sodbe predviden za četrtek, 24. marca, ob 14. uri.
Radovan Karadžić je nekdaj veljal za enega najbolj iskanih ljudi v Evropi − po tem, ko ga je haaško sodišče obtožilo zaradi njegove vloge v vojni v Bosni in Hercegovini, se je aretaciji izogibal kar 13 let. Naposled so ga julija 2008 prijeli na avtobusu v Beogradu, kjer se je skrival pod krinko alternativnega zdravilca Dragana Dabića.
Sojenje, ki se je začelo oktobra 2009, je bilo dolgotrajno − vmes so ga večkrat preložili, skupno pa zaslišali 586 prič. Obramba in tožilstvo sta sklepne besede predstavila oktobra 2014, vse od takrat pa sodniki premlevajo svojo odločitev.
Nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov obtožnica haaškega sodišča sicer v desetih točkah bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi njegove vloge med vojno, ki je v Bosni in Hercegovini divjala med letoma 1992 in 1995 in zaradi katere je umrlo približno 100.000 ljudi, več kot 2,2 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Še posebej močno ga bremenijo zaradi njegove domnevne vloge v 44-mesečnem obleganju Sarajeva, v katerem je bilo ubitih 10.000 ljudi, in zaradi njegove domnevne vloge v pokolu okoli 8000 muslimanskih dečkov in moških iz Srebrenice.
Karadžić je sicer v sklepnih besedah izrazil pričakovanje, da ga bo sodišče oprostilo. Dejal je tudi, da ima čisto vest glede te »grozljive vojne«, kljub temu pa se je žrtvam zločinov opravičil in sprejel moralno odgovornost za zločine bosanskih Srbov, medtem ko osebno odgovornost že vseskozi vztrajno zavrača.
Sodba Mladiću predvidoma prihodnje leto
Na izrek sodbe še med drugim še vedno čaka tudi nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske Ratko Mladić, ki velja za glavnega krivca enega najhujših povojnih zločinov v Evropi − genocid v Srebrenici.
V obtožnici haaškega sodišča tudi piše, da so vojaške sile pod njegovim poveljstvom mučile, fizično, psihično in spolno zlorabljale civiliste, zaprte v 58 pripornih centrih v Bosni in Hercegovini. Obtožujejo ga tudi krvavega obleganja Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov.
Mladić je bil na begu vse od 25. julija 1995, ko je haaški tribunal proti njemu vložil prvo obtožnico. Po vojni se je vrnil v Beograd, kjer je užival podporo do prevrata aprila 2001, ko je nova oblast aretirala nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića. Po 16 letih na begu so ga 26. maja 2011 naposled aretirali v vasi Lazarevo, čez nekaj dni pa izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju Jugoslavije, kjer so ga prvič zaslišali tretjega junija. Ker se sam ni hotel izreči o krivdi, so sodniki v njegovem imenu zapisali, da se je izrekel za nedolžnega. Mladić je med drugim obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.
