Tiskane izdaje
Britanska vlada od začetka pogajanj o brexitu vztraja, da je dogovor z EU v njenem interesu, a ne za vsako ceno. Medtem ko so pogajanja na mrtvi točki, Theresa May ponavlja, da je vlada pripravljena na vse možne scenarije, tudi na izstop brez dogovora.
V otoških medijih je bilo te dni mogoče prebrati svarila pred naivnim sledenjem strategiji, ki jo Evropska unija uporablja v pogajanjih z Veliko Britanijo in katere glavni cilj je vztrajati pri zahtevah, dokler dokončno ne zmanjka časa in Londonu ne preostane drugega, kot da popusti pri vseh ključnih točkah. Tabloid The Sun je v današnjem uvodniku uvodniku opozoril, da se mora država začeti pripravljati na izstop iz EU brez dogovora in »se prenehati obotavljati, saj to le krepi stališča Bruslja«. Podobno je bilo sporočilo novinarjev Telegrapha, ki so opozorili, da je uspeh pogajanj o brexitu odvisen od dobre alternative dogovoru z EU.
»Vlada bi se morala pripraviti na brexit brez dogovora in o njem govoriti samozavestno,« so zapisali. Večina ministrov z ministrsko predsednico na čelu tega v zadnjih mesecih ni počela, saj se je bala, da bi to le upočasnilo napredek pogajanj pred jesenskim rokom, ko bi se ta morala razširiti tudi na vprašanje prihodnjih odnosov. Po petih krogih pogajanj je bolj ali manj jasno, da se to ne bo zgodilo. Evropski pogajalci vztrajajo, da kljub precejšnjemu popuščanju britanske strani pogoji za prehod v naslednjo fazo niso izpolnjeni. Kdaj bodo, se ne ve.
Vsi scenariji, tudi skrajni
Theresa May je v ponedeljek v britanskem parlamentu, teden dni po tem, ko je njen nastop na kongresu konservativne stranke spodbudil govorice o njeni zamenjavi, poskusila znova prevzeti nadzor nad lastno stranko in brexitom, tako da je predstavila poslancem načrte za izstop iz EU, če pogajanja z Brusljem do marca 2019 ne bodo prinesla dogovora o prehodnem obdobju ter ohranitvi trgovinskih odnosov, ki bi močno zmanjšal nevarnost negativnih gospodarskih posledic tako za Združeno kraljestvo kot za EU.
Premierka je napovedala, da bo država po koncu dveletnega roka, določenega v 50. členu lizbonske pogodbe, trgovala na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in sama določila carine in dajatve na blago ter storitve, ki jih bo uvažala iz tujine, tudi iz Evropske unije. »Pripravljamo se na vse scenarije,« je zagotovila poslancem, s čimer je ponovila svoje sporočilo z nedavnega kongresa v Manchestru, ki pa je bilo prejšnji teden skoraj v celoti preslišano.
Premierkine besede tokrat niso izzvenele v prazno, predvsem zaradi pritiska, pod katerim se je znašla, odkar je prišla iz Manchestra. Včeraj je dejala, da je po najnovejših odločitvah britanske vlade zdaj na potezi EU. »Optimistična sem, da se bo ta pozitivno odzvala,« je povedala poslancem. Težko je razumeti, kaj natanko poganja premierkin optimizem, sploh ob spremljanju izjav predstavnikov evropske strani, ki vsaj navzven ostaja trdno prepričana, da je stiskanje Britancev prava pot do končnega uspeha. Ena od možnih razlag je, da premierka s tem le pripravlja teren za zaostritev britanske pogajalske pozicije in morebiten umik s pogajanj. Na to po tihem upajo evroskeptiki, ki so ta teden v izjavah danskega finančnega ministra prepoznali prve obrise razpok v enotnem evropskem stališču o brexitu.
Danci zadovoljni
Uradno stališče evropske komisije se od takrat ni spremenilo. Pogajanja z Veliko Britanijo o poravnavi finančnih obveznosti, zagotavljanju pravic državljanov EU in urejanju mejnega režima med Irsko in Severno Irsko po mnenju Bruslja niso prinesla zadostnega napredka, da bi jih lahko razširili tudi na vprašanje prihodnjih odnosov.
Besede danskega ministra so prvič po začetku pogajanj o brexitu postavile pod vprašaj enotnost preostalih 27 držav članic EU in nekoliko spodbudile britanske upe. Toda Velika Britanija se še zdaleč ne more zanašati na verjetnost večjega razkola v EU, so opozorili kritiki dosedanjega pristopa. Nasprotno, pokazati mora, da je pripravljena storiti vse, da bi brexit izpeljali do konca. Za šibko premierko in negotovo vlado bo to težka naloga.
