Tiskane izdaje
Petnajsti oktober je za Katalonce zgodovinsko preveč boleč, da ne bi v odločitvi, da mora predsednik katalonske vlade Artur Mas pred sodnike prav na ta dan, videli sprevržene provokacije. Danes se je na višjem sodišču v Barceloni zagovarjal zato, ker je 9. novembra lani, kljub prepovedi, nepokorno izpeljal simbolično glasovanje o neodvisnosti Katalonije.
Petnajsti oktober je obtežen s tragiko, kajti 15. oktobra 1940 je bil ubit edini demokratično izvoljeni evropski predsednik: fašistične oblasti diktatorja Francisca Franca so v gradu Montjuïc v Barceloni pokončale katalonskega predsednika Lluísa Companysa. Zdaj, 75 let pozneje, je na španskem tnalu predsednik Mas ... Zakaj?
Glasovanja, ki jih ni smelo biti
Potem ko Katalonci, ki zadnja leta v čedalje večjem številu hrepenijo po samostojnosti, o svoji prihodnosti niso smeli odločati na pravem referendumu, se je Masova vladajoča politika poskušala najprej zateči k alternativni rešitvi – lani so hoteli organizirati posvetovalno glasovanje (consulta), na katerem bi Katalonci odgovarjali na vprašanji: Ali naj Katalonija postane država? In če da, ali naj bo neodvisna?
A ker je ustavno sodišče v Madridu posvet prepovedalo, je Mas napovedal novo legalno rešitev, takšno, ki ne bi bila v navzkrižju z ustavo: glasovanje novembra lani se je odločil pripraviti na podlagi zakonitega poziva državljanom k politični participaciji. Ustavno sodišče, v katerem vlada politični konservatizem, je po nareku španske vlade urgentno prepovedalo tudi takšno alternativno glasovanje, pa čeprav bi bila njegova vrednost samo simbolična. V Barceloni so prepoved razumeli kot kapljo čez rob, zato so se uprli in izpeljali glasovanje: 9. novembra je glasove oddalo več kot 2,3 milijona Kataloncev, dobrih 80 odstotkov med njimi jih je dvakrat obkrožilo da. Naj Katalonija postane država in naj bo neodvisna.
Obtoženi »nepokorni« Artur Mas je »sam prevzel vso odgovornost za lansko politično pobudo«, kajti »z odgovornostjo je prisluhnil več stotisočem Kataloncem, ki so zadnja leta v želji po neodvisnosti preplavljali ulice«. Medtem ko se je zagovarjal in je pozneje na kratki tiskovni konferenci, med drugim, še dejal, da bo sodstvo odločilo, ali je biti demokrat isto kot biti kriminalec, so množice tisočih pred sodiščem klicale na odgovornost osrednjo oblast v Madridu. Obtoženega predsednika so na ulici branili številni politiki, na stotine županov in mnogi državljani, prepričani, da je sodni proces politično motiviran, cilj španskih oblasti pa kristalno jasen: preprečiti bogati Kataloniji, kjer so po nedavnih regionalnih volitvah večino v parlamentu dobili zagovorniki neodvisnosti, da se poda na 18-mesečno pot v morebitno samostojnost. Ker so pred španskimi vrati parlamentarne volitve – napovedane so za 20. december –, mnogi pričakujejo, da bo konservativna vlada v Madridu, kakor doslej sklicajoč se na ustavo, še močneje stiskala Barcelono ... Na koncu se lahko zgodi marsikaj, tudi to, da se bo Mas morda prisiljen politično umakniti, morebiti ga čaka zapor. »Če ga bodo zaprli zato, ker je poskušal organizirati referendum, bo Evropa morala razmisliti o političnih standardih španske demokracije,« je pred kratkim v intervjuju za Delo izjavil Adam Casals, odposlanec katalonske vlade na Dunaju.
Neodtujljiva pravica
Zaradi lanskega nezakonitega glasovanja pa se ne zagovarja le Artur Mas, ampak sta morali že v torek na sodišče – zaradi sodelovanja pri organizaciji – katalonska ministrica za izobraževanje Irene Rigau in nekdanja podpredsednica vlade Joana Ortega. Obtoženima v podporo in proti »antidemokratični« odločitvi sodišča se je prav tako zbralo več tisoč ljudi, ki so, podobno kot danes v bran Masu, med drugim vzklikali: »Vsi smo krivi.« Po pisanju Katalonske tiskovne agencije so množični protest organizirali pri Pacte Nacional pel Dret a Decidir, zvezi več kot 1500 institucij, političnih strank, sindikatov ter nevladnih, profesionalnih, kulturnih in še drugih organizacij, v katerih si prizadevajo za pravico Kataloncev, da bi lahko na referendumu sami odločili o svoji prihodnosti. Kakor so zapisali v skupnem dokumentu, je to njihova »neodtujljiva pravica«, a »so bili zaradi nasprotovanja španske države onemogočeni vsi poskusi, da bi jo uresničevali«.
Katalonsko osamosvojitveno gibanje je izjemno zapleten proces, pa ne le zaradi ovir, ki jih nastavlja uradni Madrid, ampak tudi zaradi notranjih trenj in razprtij v Barceloni. V naslednjem koraku bo treba doseči, da se bosta zagovornici neodvisnosti – koalicija Skupaj za da (Junts Pel Sí), ki je 27. septembra dobila regionalne volitve, in levičarska stranka CUP – končno dogovorili, kako se skupaj podati na že začrtano pot osamosvajanja. Ali z Masom na čelu nove vlade ali, kakor zahtevajo v CUP, ne več z njim.
