Je Theresa May popustila preveč?

V ozadju kompromisa o irskem vprašanju se skriva veliko večja dilema.

Objavljeno
08. december 2017 17.03
BRITAIN-EU/MAY-BRUSSELS
Jure Kosec
Jure Kosec

Dogovor o treh ključnih ločitvenih vprašanjih bi moral biti dosežen že v začetku tedna, a ga je v zadnjem trenutku torpediralo vodstvo severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP) iz strahu, da njegova vsebina pod vprašaj postavlja status Severne Irske in celovitost Združenega kraljestva.

Demokratični unionisti, ki vlado Therese May od letošnjih predčasnih parlamentarnih volitev ohranjajo pri življenju s svojimi desetimi poslanskimi glasovi, so od premierke zahtevali zagotovila, da se status Severne Irske po brexitu ne bo razlikoval od statusa drugih delov Združenega kraljestva. London je bil namreč v ponedeljek pripravljen popustiti zahtevam irske vlade o ohranjanju  »regulativne usklajenosti« med severom in jugom otoka, ki bi odpravila kakršno koli potrebo po nastanku fizične meje med državama.

Britanski premierki ni preostalo drugega, kot da je v ponedeljek, po vrnitvi v London, začela iskati kompromis, s katerim bi lahko rešila tako rekoč že sklenjeni dogovor. Našla ga je v zagotovilu, da bo kakršna koli »regulativna usklajenost« veljala za celotno Združeno kraljestvo in ne le za Severno Irsko, v primeru če Britanija z EU na koncu ne sklene celovitega trgovinskega dogovora. »V odsotnosti dogovorjenih rešitev bo Združeno kraljestvo ohranilo polno usklajenost s pravili enotnega trga in carinske unije, ki podpirajo sodelovanje med severom in jugom [otoka], njegovo gospodarstvo in zaščito [Velikonočnega] sporazuma iz leta 1998,« piše v novem tekstu ločitvenega dogovora.

Theresa May si je s tem zagotovilom priborila prvo zmago v procesu pogajanj, v katerem njena vlada do sedaj ni imela veliko za pokazati. Dogovor o ločitvenih vprašanjih bo verjetno še nekoliko podaljšal premierkin rok trajanja. Toda hkrati jo bo izpostavil kritikam, da je popustila preveč.

Čeprav je premierka danes še enkrat znova potrdila, da brexit pomeni tudi izstop Združenega kraljestva z enotnega evropskega trga, doseženi kompromis o irskem vprašanju na njene besede meče senco dvoma. Najbolj odločni zagovorniki brexita se bodo spraševali o pomenu besedne zveze »polna usklajenost«. Med drugim bodo želeli slišati jasna zagotovila, da se Britanija s tem ne zavezuje k nekakšnemu de facto članstvu v enotnem trgu in carinski uniji, v primeru če ji z EU na koncu ne uspe skleniti trgovinskega dogovora.

Premierka očitno verjame, da bodo pogajanja o prehodnem obdobju in trgovinskih odnosih nevtralizirala njeno dosedanje popuščanje pri irskem vprašanju, finančni poravnavi in vlogi sodišča EU pri zagotavljanju pravic evropskih državljanov. Še preden se to lahko zgodi, bo morala doseči soglasje znotraj svojega lastnega kabineta o tem, kako tesen odnos z EU si Združeno kraljestvo sploh želi. To bo njen največji izziv doslej.

Konservativna stranka je že vse od referenduma razklana na dva dela, ki zagovarjata dve zelo različni viziji brexita. Razlikujeta se predvsem po tem, kako veliko vlogo pripisujeta potrebi po odmikanju države od regulativnega okvira EU. V tej dilemi je po pisanju Daily Telegrapha tičal tudi poglavitni vzrok skorajšnjega propada pogajanj. Irsko vprašanje je predstavljajo zgolj majhen del veliko večjega problema.