Tiskane izdaje
Francija napoveduje še večjo angažiranost na tujih kriznih žariščih. Je to pravi odziv?
Učinkovit boj proti terorizmu zahteva tako represivne ukrepe proti izvajalcem terorističnih napadov kot tudi boljše preventivne ukrepe. Obstoj tako imenovane Islamske države resno ogroža tudi evropsko varnost. Dokler se bodo teroristi lahko še naprej organizirali in navdihovali nove storilce, bo nevarnost visoka. Zato ne moremo preprosto zavreči namer učinkovitega ukrepanja proti Islamski državi. Ne sme pa to biti edini način reševanja problema.
Kaj je torej rešitev?
Prvi odgovor na taka dejanja so tudi represivni ukrepi – učinkovitejše delovanje pristojnih služb, varnostnih in policijskih. Gre za organizirane kriminalne združbe, proti katerim moramo ukrepati. Analizirati je treba dosedanje načine boja proti njim in videti, ali jih lahko izboljšamo. Premisliti je treba, kako napade bolj uspešno preprečevati. Najpomembneje pa je, da ne pademo v past, ki nam jo nastavljajo organizatorji. Torej, da se ne spustimo v še večno stigmatizacijo, v še večje razdore in napetosti v družbi. To si teroristi namreč najbolj želijo. Velika večina evropskih priseljenskih družin in njihovih potomcev, ne glede na to, od kod prihajajo in kakšni so, si namreč želi predvsem eno – živeti varno. Samo skupaj z njimi lahko v tem boju zmagamo. S stigmatizacijo, posploševanjem, kazanjem s prstom na celotno populacijo zaradi zločinov posameznikov tega ne bomo dosegli. Prav s tem bomo postali še ranljivejši.
Iz prve roke opazujete odzive francoske družbe na teroristične napade. Kako se nanje odzivajo državljani Francije? Jih združujejo ali razdvajajo?
Popolnoma pričakovano je, da je po tem, kar se je v zadnjih letih zgodilo v Franciji, pa tudi v Bruslju, občutek ogroženosti prisoten. Vsakič, ko se znajdeš v večji skupini ljudi, je možnost napada večja. In to je misel, ki ljudi spremlja. Po drugi strani pa je človeška narava taka, da se navadiš živeti z nevarnostjo. Tudi na potencialno nevarnost seveda moraš biti pripravljen, to pa ne pomeni, da lahko zapadeš v psihozo, paranojo in strah. Tudi to so učinki, ki jih teroristi želijo doseči.
Pa jih?
Francoze je seveda strah. So pa tudi jezni in ta jeza je lahko koristna. Daje nam motivacijo, daje nam odločnost v boju proti terorizmu. Da bi bila učinkovita, pa mora biti tudi enotna.
Kako tovrstni dogodki
Bodo torej ti dogodki še bolj okrepili nacionalno fronto Marine Le Pen in pomik še neuveljavljenih strank na skrajno desnico?
Teroristi ne izvajajo napadov, ker bi mislili, da lahko vojaško porazijo Zahod. Želijo si doseči povečevanje napetosti in delitev v naši družbi. Z napadi nas skušajo prisiliti v to, da se bomo sami odrekli zahodnemu modelu demokracije, ki temelji na človekovih pravicah in vladavini prava. Ko jim to omogočimo, smo izpolnili njihov cilj. Teroristi nam ne morejo uničiti svobode, to lahko storimo le sami. Najučinkovitejši odgovor, edini, ki nam lahko zagotovi višjo stopnjo varnosti in učinkovitejši boj proti terorizmu je tisti, ki ne sklepa kompromisov, pač pa povečuje človekove pravice in demokracijo.
Francoski predsednik se je včeraj odločil za podaljšanje izrednih razmer, uvedenih po pariških napadih. Bodo torej izredni ukrepi postali francoski vsakdan?
Težko bi pričakovali drugačno odločitev. Kaže, da bodo izredne razmere še nekaj časa realnost v francoski družbi. Tudi dolgoročno bo učinkovitejša borba proti terorizmu gotovo zahtevala dodatne ukrepe.
