Sinoda končana, polemike prikrite

Ali bo končno poročilo sinode odražalo upe papeža, da stoletja stara ustanova postane bolj dobrodošel prostor, še ni znano.

Objavljeno
18. oktober 2014 17.36
POPE-VATICAN/
Tone Hočevar, zunanja politika
Tone Hočevar, zunanja politika
V Vatikanu so škofi z vsega sveta na izredni sinodi sklenili odkrite, polemične razprave o družini v sodobnem svetu in o odnosu Cerkve do pojavov, ki so sicer gola dejstva, Cerkev pa bi nanje rada vplivala. Po drugem vatikanskem koncilu, pravijo, ni bilo tako odkrite razprave in tako izrazitih nasprotij med tako imenovano nazadnjaško in tako imenovano napredno strujo v cerkvenih vrhovih. Končalo se je – kot ponavadi – z dokumentom, ki poskuša biti sprejemljiv za vse, čisto po volji pa ni ne enim ne drugim.

Bistvo vseh razprav, ki so trajale dva tedna in so najvišje predstavnike Rimskokatoliške cerkve pošteno ogrele v zagovarjanju teh ali onih, na trenutke zelo nasprotujočih si stališč, naj bi izražal sklep, da Katoliška cerkev ne more in ne sme nikogar izključevati.

V takem sklepu, vzetem iz Nove zaveze, ki govori o Jezusu, čigar hiša, Cerkev, ima vrata vedno odprta, nihče ni izključen, so našli skupni imenovalec tisti z obeh robov in tisti s sredine. To je tudi pomagalo najbolj sprenevedavim prelatom, da so pred javnostjo lahko zatrdili, da med sinodalnimi očeti ni bilo nobene bistvene razlike, vsi so se zavzemali za vse ljudi in za dobro vseh družin.

Dokument, ki v resnici ni noben zaključek, saj bodo uradno o teh kočljivih vprašanjih razpravljali šele oktobra prihodnje leto na redni škofovski sinodi o družini, pove, da so v Vatikanu zadnja dva tedna res razpravljali o vseh odprtih vprašanjih, tudi o zapletenih in problematičnih družinskih razmerah in o civilnih porokah, ki so jih zavili v celofan z izrazom, da so to družine, v katerih krščanska odločitev ni jasno izražena oziroma ni očitna.

Vatikanistom se zdi pozitivna sinodalna pohvala duhovnikov, laikov in verskih skupnosti, ki skrbno spremljajo zakonske pare in družine in jim pomagajo. Zapisali so tudi, da so udeleženci razpravljali o vnovič poročenih ločencih, ničesar pa ne povedo, ali so se izrekli za to, da ločenci v prihodnje lahko prejemajo obhajilo.

Analitiki pa poudarjajo, da so se sinodalni očeti pri iskanju skupnih imenovalcev zatekli k stališčem med ljudmi zelo priljubljenega papeža Frančiška. Večina naj bi podprla tudi njegove poglede na »fetišizem denarja« in na »diktaturo ekonomije brez obraza in brez človeških ciljev«.

Liberalna struja se je pritajila

Tudi o istospolnih parih in homoseksualcih nasploh se v zapisniku sinode ne izrekajo, čeravno je znano, da so se okrog tega najbolj kresale iskre. Tudi zaradi teh razprav analitiki razmer za obzidjem tokratno sinodo primerjajo z drugim vatikanskim koncilom in njegovimi sklepi, ki še dandanes, pol stoletja po srečanju v Rimu, doživljajo zelo različne interpretacije tudi med najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki.

Revolucionarna plat sinode je bil že napotek papeža Frančiška, naj sinodalni očetje o vsem razpravljajo odkrito in glasno, prisluhnejo naj drug drugemu in spoštujejo mnenja drugih. Papež je že pred začetkom oznanil, da se ne bo vmešaval v stališča škofov in v delo sinode, tudi sklepne dokumente naj pišejo sinodalni očeti sami, jim je naročil.

Prvi teden je razprava po skupinah potekala skladno s papeževi napotki, odkrito in glasno. Po prvem tednu pa je vmesno poročilo madžarskega kardinala Erdõja, ki je odkrito spregovoril o zelo različnih mnenjih o vsakem izmed obravnavanih vprašanj, vendarle vneslo nemir. Nekateri kardinali najbolj konservativne skupine so skočili pokonci, nekateri škofi so ocenili, da Erdõjevo poročilo ne izraža resnične podobe debat, zdelo se jim je premalo uravnoteženo. Liberalna struja se je – tako se je zdelo – kar malo pritajila, jastrebi so razprli krila in opozorili, da je Cerkev dvatisočletna institucija, ki ne prenese revolucionarnih premikov.

Prevod preveč odprt do gejev

Zmeda je trajala samo trenutek, potem je sledilo hitro iskanje skupnih imenovalcev, ki naj bi prikrili realno stanje. Preden so se škofi nekako poenotili, so koordinatorji sinode našli hitro rešitev v prevodih italijanskega izvirnika v angleščino. Popravili so nekaj odstavkov, ki so se menda zdeli v italijanščini čisto sprejemljivi, v angleščini pa je bil zlasti tisti del o homoseksualcih pretirano odprt do gejev in še posebno do istospolnih skupnosti.

Italijanščina je bila po papeževi volji uradni jezik srečanja, vse druge različice so samo prevod iz nje. Najbolj konservativnemu delu, ki – tako se zdi – ne govori italijansko, je bilo vendarle dovolj, da so popravili angleško različico, ki jo bodo predstavili svojim vernikom. Zdi se, da so bili tokrat bolj kot kdaj prej glasni afriški škofi in kardinali, ki niso privolili v izrazoslovje o homoseksualcih. Afričani niso več mlajši bratje v katoliški instituciji, so ugotavljali zlasti ameriški analitiki.

Za zanimivo ozadje vatikanskega dogajanja je danes, samo dan pred uradnim zaključkom sinode, poskrbel rimski župan Ignazio Marino, ki je začel postopek nostrifikacije poročnih dokumentov italijanskih istospolnih parov iz tujine. Na Kapitolu so imeli pravo slavje, ko so potrdili veljavnost poročnega lista dveh Italijank, ki sta se že pred petimi leti poročili v Barceloni. Marino, ki ga sicer štejejo med pripadnike ene izmed vplivnih katoliških skupnosti v Rimu, je hudo razjezil notranjega ministra Angelina Alfana, ki je napovedal, da bo razveljavil vse nostrificirane dokumente.