Tiskane izdaje
Rim − Do zadnjega kotička natrpane ladje, med katerimi številne komajda kljubujejo morju, so postale del vsakdana držav ob Sredozemskem morju. Po navedbah evropske agencije za zunanje meje Frontex je obale Italije in Malte letos doseglo 78.300 ljudi, torej petkrat več kot v istem obdobju lani.
Žalostna statistika letošnjega leta celo ruši rekorde iz leta 2011, ko so ljudje v strahu pred vrenjem arabske pomladi trumoma bežali na staro celino. Veliko večino migrantov predstavljajo državljani Eritreje in Sirije, zaradi revščine in nasilja se na tvegano pot podajo tudi številni Sudanci in Malijci.
Na migrantski cunami poletnih dni, ko so vremenske razmere ugodnejše za plovbo, opozarjajo tudi španske oblasti. Samo včeraj je njihova obalna straža v Gibraltarskem prelivu prestregla 78 čolnov s 755 afriškimi migranti na krovu, med katerimi je bilo tudi 95 žensk in 20 otrok. Več sto se jih je prebilo še čez ograjo Melille, španske enklave v Maroku. »Ne vemo, kaj točno nas čaka v prihodnjih dneh, a vemo, da je vremenska napoved za prihodnje tri, štiri dni dobra. Nekako pričakujemo, da se bo plaz nadaljeval, morda celo povečal,« je povedal Juan Andres Gil, župan kraja Tarifa na skrajnem jugu Španije, kjer so začasno nastanili migrante zadnjih dni.
A na val migrantov ne opozarjajo le države južnega obrobja EU, k večji solidarnosti poziva tudi švicarska pravosodna ministrica Simonetta Sommaruga, ki pa priznava, da je za spremembo dublinske konvencije, po kateri je za migranta odgovorna tista članica, katere meje je prečkal najprej, malo interesa. Tudi v Švici, kjer si največja politična stranka prizadeva za zaostritev priseljenske politike. »Doslej še nisem slišala niti enega razumnega predloga o alternativi [dublinski konvenciji],« je povedala. Prepričana je, da bi morali iskalce azila po članicah EU porazdeliti enakomernejše, glede na bogastvo države in število prebivalcev.
