Juncker kot Miklavž z darili za območje z evrom

Evropski krizni mehanizem bi zamenjal evropski denarni sklad s posebnim varovalnim mehanizmom za sistem reševanja bank.

sre, 06.12.2017, 12:56; spremenjen: 17:21

Bruselj − Iz evropskega kriznega mehanizma ESM naj bi nastal evropski denarni sklad (EDS). Območje z evrom bo dobilo svojo posebno linijo v okviru proračuna EU. V Uniji bi dobili funkcijo evropskega finančnega in gospodarskega ministra.

To je jedro danes predstavljenih predlogov predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junkcerja za poglabljanje denarne unije. Predlogi so bili še posebej pričakovani po objavi zamisli francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je med drugim predvidel proračun za območje z evrom v višini nekaj odstotkov BDP.

Predvsem v nemških medijih se je veliko namigovalo, da Juncker želi uvesti blažji nadzor proračunov članic, a so v Bruslju odločno zavrnili takšne razlage. Nekdanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer večkrat predlagal, da bi namesto politično popustljive evropske komisije nadzor proračunov moral prevzeti bolj nevtralni ESM.

Evropski denarni sklad kot institucija EU

Sam EDS kot naslednik ESM bi po Junckerjevih zamislih postal institucija EU, v njem pa bi bil tudi poseben varovalni mehanizem za sistem reševanja bank. V ESM, ustanovljenem leta 2012, v njegovem programu pa je do sredine prihodnjega leta le še Grčija, imajo vajeti v rokah države članice.

Posebna linija za območje z evrom v proračunu EU naj bi med drugim imela stabilizacijsko funkcijo v obdobju gospodarskih šokov. Vključevala bi tudi spodbude članicam za izpeljavo strukturnih reform.

Juncker predlaga še integracijo fiskalnega pakta (z zlatim pravilom o izravnanih proračunih), ki je bil sprejet s pogodbo med članicami, v pravo EU.

Glede evropskega komisarja za gospodarstvo in finance je Junckerjeva ideja, da bi »superkomisar« vodil tudi skupino z evrom, v kateri sedijo finančni ministri. Po pričakovanjih bodo države članice proti temu.

Vse rešitve bodo sicer na mizi voditeljev na vrhu EU prihodnji teden, a prve odločitve ne bodo sprejete pred sredino prihodnjega leta.

V ozadju predlogov je sicer logika, da bo območje z evrom bolje pripravljeno in odporno na prihodnje krize. V evropski komisiji opozarjajo, da je s prihodom boljših gospodarskih časov manj volje za reforme na nacionalni in evropski ravni.

Reformiranje po vzoru SFRJ?

Junckerjevi predlogi za poglobitev ekonomske in monetarne unije so »z ekonomske plati na dobri poti. Evropska komisija skuša nadomestiti, kar smo v preteklosti zanemarili pri gradnji evropske institucionalne hiše. A vmes se je zgodila tudi politična kriza in kriza političnega zaupanja v Unijo. Zato ima danes ekonomsko reševanje in ta silna vnema za ekonomske reforme, ki so sicer veliko bolje usmerjene kot v preteklosti, najbrž majhne politične možnosti. Notranja politična razcepljenost Unije je veliko večja kot je bila nekoč,« je glede uresničljivosti predlogov komisije skeptičen ekonomist Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete.

Srž zdaj predlaganih Junckerjevih reform je povratek k nujni ekonomski konvergenci. »A to ni dovolj. Nujna je tudi sposobnost, da različnost in notranjo političnost razcepljenost Unije postavimo na nove, trdnejše ekonomske skupne imenovalce, To pa je zdaj težko uresničljivo,« meni Kovač.

Ekonomist Bogomir Kovač Igor Zaplatil/Delo

Ob tem opozarja na analogijo med Unijo in nekdanjo federalno Jugoslavijo v 80. letih: »Le s kakšno vnemo smo tedaj vedno znova reformirali razpadajočo federacijo. Vsakaa reforma je bila ustreznejša in boljša. A na koncu je vsak reformski korak pripeljal k še večjemu političnemu nasprotovanju in h končnemu političnemu razpadu.«

Kovač priznava, da je to pesimistična vizija, a od politikov ni pričakovati drugega, kot da lansirajo vedno nove reforme. »A zdaj bi potrebovali predvsem političen konsenz zanje, s kredibilnimi, politično dovolj stabilnimi evropskimi voditelji, predvsem med voditelji držav. Tem predlogom bi bolj verjel, če bi nastali kot meddržavni dogovor Nemčije in Francije o bodoči arhitekturi EU. Če pa imamo le rešitev s strani federalne Evrope ali pa evropske komisije, ki je zdaj politično v veliki meri razvrednotena, to ni posebej legitimno in kredibilno.«

Zamisel komisije je bila, da predloge lansira po volitvah v obeh ključnih evr(op)skih državah (Francija, Nemčija), a so se stvari sfižile zaradi propadlih koalicijskih pogajanj v Nemčiji. To daje izhodiščno prednost Franciji in predsedniku Macronu. »Predlagane rešitve so mu blizu, so malce izsiljen politični kompromis. Dobivamo obrise evrske ekonomske vlade. A v Evropi imamo množico inštitucij in pristojnosti, kjer komaj sledimo njihovim novim pomenom, ob tem pa imajo le malo dejanske moči. Le kaj bi se zgodilo, če bi zdaj prišlo do novega ekonomskega poka? Kakšna bi bila sposobnost Unije, da bi učinkovito protkrizno ukrepala, v razmerah, ko bi vsaka država iskala svoj modus vivendi,« opozarja Kovač in dodaja, da je EU še vedno skupnost držav. »Tako je politično sestavljena in tako funkcionira.

Največje države: Nemčija, Francija, Španija in Italija so ta čas v resni krizi. Imamo četvorico v Srednji Evropi, ki vleče povsem na drugo stran itd. EU je veliko bolj politično razcepljena, kot tedaj, ko je zadnjič pogumno načrtovala svojo prihodnost, v času Delorsove komisije konec 80. let prejšnjega stoletja.«

In Slovenija? Imamo kot država izdelana stališča glede predlaganih reform? »Na tem evropskem prepihu nimamo jasnih političnih in teoretičnih stališč. Ne vidim nobene refleksije, niti gremijev, ki bo v imenu države postavljali prava vprašanja in iskali prave odgovore. Smo zelo šibki sledilci in le opazujemo kam bo zgodba šla in kje bi bilo najbolje, da se zatečemo,« je kritičen Kovač.

Prijavi sovražni govor