Tiskane izdaje
Slovenija bo prva članica, v kateri bo o tej temi med dvodnevnim obiskom, ki se začne jutri, razpravljal z državljani in voditelji. Kot pojasnjuje v štabu Jeana-Clauda Junckerja, ni naključje, da je izbral Slovenijo. Tudi sam prihaja iz Luksemburga kot ene od najmanjših evropskih držav, zato ima poseben posluh za majhne in enakopravnost vseh članic EU.
Pričakovano je, da se bo v Ljubljani moral opredeljevati do nekaj kočljivih tem. Glede terana bodo njegova sporočila enaka sporočilom komisarja za kmetijstvo Phila Hogana. »Če evropska komisija ne bi naredila nič, bi bilo slabše (za Slovenijo).« Po bruseljski logiki bi brez sprejetja delegiranega akta Hrvaška lahko uporabljala ime teran.
Junckerjeva želja je sicer, da bi državi dosegli skupno rešitev. V njegovem štabu omenjajo pozitivno izkušnjo s skupno čezmejno zaščito pršuta. Opozarjajo tudi na položaj v času migracijskega krize, ko so se odnosi med Slovenijo in Hrvaško zapletli in državi sploh nista komunicirali. To so v Bruslju doživljali kot nedopustno, zato so se vpletli, da sta državi med krizo spet začeli sodelovati.
Glede schengna, podaljševanja avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo, niso pričakovana posebna Junckerjeva sporočila. Predsednik evropske komisije da je sicer načeloma na slovenski strani, a po drugi strani predvsem razmere v Grčiji zahtevajo nadaljevanje ukrepov. Poleg tega Bruselj (takšno zahteva sta jasno izrazili Francija in Nemčija) predlaga še širjenje pravne podlage za nadaljevanje nadzora. Tako se bodo države pri uvajanju nadzora laže sklicevale na varnostne razloge.
Evropska komisija bo imela pri vprašanju slovensko-hrvaške arbitraže o meji bolj zadržan odnos. »Obe državi morata spoštovati odločitev arbitražnega sodišča, kakršna koli že bo,« bo glede tega v Sloveniji povedal Juncker. To po pojasnilih pomeni, da se od Hrvaške pričakuje spoštovanje razsodbe. O nadaljnjih postopkih v Bruslju nočejo ugibati, češ, nismo stranka v postopku.
Juncker še posebno ceni vlogo Slovenijo pri pisanju njegove bele knjige. Slovenski premier Miro Cerar mu je konec tedna poslal svoj prispevek. Juncker je, denimo, v svoje besedilo vključil Cerarjeve misli o prizadevanjih za bolj enakomerno razporejanje učinkov globalizacije.
V beli knjigi je sicer pripravljenih pet scenarijev za prihodnji razvoj EU, predvsem v luči brexita. Predvidevajo razvoj do leta 2025 in predvidoma naj bi voditelji članic prve sklepe o njih sprejeli na decembrskem vrhu EU.
Tako kot doslej, Storiti veliko več skupaj ...
Po prvem scenariju, poimenovan Tako kot doslej, je predvideno nadaljevanje bolj ali manj enakega dela kot doslej. Prednostne naloge bi le prilagajali novim izzivom, postopoma bi napredovali pri uresničevanju ciljev. Ena od njegovih šibkih točk je, da bi bila enotnost Unije s 27 članicami na preizkušnji v primeru večjih sporov.
Drugi scenarij – Samo enotni trg – predvideva EU, ki bi bila bolj ali manj omejena le na notranji trg, ker se članice ne morejo strinjati o poglabljanju na številnih področjih. Sodelovanje v območju evra bi bilo bolj omejeno, na ravni EU bi se urejalo manj stvari.
Če bi se uresničil tretji scenarij – Tisti, ki hočejo več, storijo več – , bi se še bolj formalizirala Evropa več hitrosti. Nastajale bi koalicije voljnih, ki bi se odločale za poglabljanje sodelovanja na posameznih področjih. Juncker je prejšnji teden nakazal, da si lahko predstavlja Evropo, v kateri bi se zgolj skupina držav bolj povezala.
Četrti scenarij – Storiti manj, a učinkoviteje – predvideva, da bi se EU odločila, da bo na izbranih področij resno poprijela za delo. Če bi se, denimo, resno lotili urejanja azila na evropski ravni, bi dobili poenoten sistem s pravo azilno agencijo. Na zunanjepolitičnem področju bi govorili z enim glasom, oblikovana bi bila varnostna unija. Na področjih, na katerih ima EU manjšo dodano vrednost, bi delovali manj kot doslej.
Peti scenarij – Storiti veliko več skupaj – je neuradno poimenovan po nekdanjem belgijskem premieru Guyu Verhofstadtu, ki je zagovornik federalne EU. Dobili bi evropski monetarni sklad in EU bi imela skupen sedež v varnostnem svetu Združenih narodov.
