Tiskane izdaje
Bruselj – Predsednika Evropske komisije Jean-Claude Jucker in Evropskega sveta Donald Tusk sta v skupnem pismu pozvala članice EU, naj izpolnjujejo dane zaveze glede reševanja begunske krize. Evropska komisija je ob tem objavila tudi pregled doslej uresničenih ukrepov, ki so bili dogovorjeni med članicami, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas je pohvalil dosežke četrtkove prve videokonference kontaktnih oseb za zagotovitev učinkovitega usklajevanja v begunski krizi.
»Narejen je bil konkreten napredek. Avstrija, Srbija, Hrvaška in Slovenija so obljubile prvih 12.000 sprejemnih mest za begunce od obljubljenih 50.000, ki naj bi jih vzpostavili na balkanski migrantski poti. Tudi Grčija je objavila napredek pri vzpostavljanju 50.000 namestitev,« je povzel Schinas.
Letos in drugo leto 9,2 milijardi evrov, dve milijardi premalo
Komisija je ob tem na spletnih straneh objavila tudi pregled izvajanja ukrepov za reševanje, ki naj bi ga vseskozi obnavljali. Seznam ukrepov je bil dogovorjen na vrhu EU 23. septembra in nato znova potrjen 15. oktobra.
V prvi vrsti so se članice dogovorile za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za reševanje begunske krize. Evropska komisija je predlagala, da bi v letih 2015 in 2016 za reševanje begunske problematike namenili skupno 9,2 milijarde evrov.
A kot je danes povedala govorka komisije Natasha Bertaud, po dosedanjih napovedih držav še manjka 2,28 milijarde evrov, da bi ta cilj dosegli. Glede na preglednico iz tega poročila, je Slovenija med petimi članicami, ki niso najavile nobenih dodatnih finančnih sredstev.
Poleg tega bi morale države hitreje izvajati dogovor glede prerazporeditve 160.000 beguncev v okviru dogovorjenih kvot, so še opozorili danes v Bruslju. Že pri vzpostavljanju namestitev so članice relativno skromne, še bolj pa pri sprejemanju beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije. Prve iz Italije sta sprejeli le Finska in Švedska, a od skupno 5758 sta jih sprejeli le 86.
Civilna zaščita in hot spoti
Opozorili so tudi na dogovore glede zagotavljanja pomoči v okviru mehanizma civilne zaščite, kjer je bilo sedaj po oceni Bruslja storjenega premalo; zgolj osem držav se je odzvalo klicem na pomoč Slovenije, Hrvaške in Srbije, je še izpostavila Bertaudova.
Komisija je pozvala tudi k okrepitvi prizadevanj za vzpostavitev sprejemnih centrov za begunce oz. tako imenovanih hot spotov. Doslej sta od skupno enajstih dogovorjenih sprejemnih centrov, ki naj bi jih vzpostavili v Grčiji in Italiji, polno zaživela le dva, je še povedala Bertaudova.
Komisija je ob tem objavila tudi številke o zavrnjenih prosilcih za azil, ki so jih že vrnili v njihove domače države. Od septembra je ta usoda doletela skupno 722 državljanov Albanije, Armenije, Egipta, Gruzije, Kosova, Nigerije, Pakistana in Tunizije.
