Tiskane izdaje
Bruselj – Zaradi dramatičnih razmer na begunski balkanski poti v zadnjih dneh se je EU odločila še za eno srečanje na najvišji politični ravni, na katerem naj bi naredili vsaj načrt poti iz krize.
Kljub številnim vrhom in ministrskim srečanjem v zadnjih mesecih se evropska politika med begunsko krizo premika po polžje. V okviru premeščanja 160.000 beguncev iz najbolj obremenjenih članic, ki velja za velik dosežek, je doslej odšlo iz Italije v Švedsko in Finsko le nekaj ducatov ljudi. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob sklicu nedeljskega vrha voditeljev osmih članic EU med Nemčijo in Grčijo, ki se ga bosta udeležili še Makedonija in Srbija, napovedal skupne operativne sklepe, a uresničitev načrtovanih rešitev je negotovo.
Medsebojno obtoževanje
Za bitko z begunsko krizo na jugovzhodu Evrope je značilno medsebojno obtoževanje. Grčija je tarča kritik, ker ne zmore zagotoviti nadzora zunanje meje in beguncem prepušča pot proti severu. Hrvaška je na vrhu krize kar zaprla mejo za tovorni promet iz Srbije. Madžarska je s svojo politiko bodeče žice že tako črna ovca. Tudi Slovenija na glas očita Hrvaški, da s svojim ravnanjem povzroča hude težave. »Balkanizacija« razprav med begunsko krizo je opazna v širšem evropskem prostoru.
Pri Junckerju so prepričani, da je v izjemnem položaju v deželah na balkanski poti treba več sodelovanja, nujna so tudi okrepljena posvetovanja in takojšnje ukrepanje. Cilj naj bi bil končanje kaosa zadnjih dni, ko se množice nesrečnikov po blatu, dežju in mrazu prebijajo od mejo do meje. Na vrhu, ki se ga bodo udeležili še vodilni iz visokega komisariata Združenih narodov za begunce, evropskega azilnega urada in agencije za meje Frontex, naj bi dosegli soglasje o ukrepih, ki bodo nemudoma uresničeni.
Cilj: boljše usklajevanje
Srečanje zunanjih in notranjih ministrov o balkanski poti je potekalo že pred dvema tednoma v Luxembourgu, končalo pa se je brez oprijemljivih rezultatov za blažitev krize. Velik dosežek vrha čez tri dni bi bil, če bi se države na balkanski poti začele bolj usklajevati. Predvidoma bodo na mizi vrha tudi predlogi, kakšno materialno pomoč za nameščanje beguncev in kolikšno finančno pomoč bi potrebovale države. Slovenija že pričakuje, da bo od članic EU dobila policijsko pomoč za nadzor meje s Hrvaško.
Krepijo se strahovi pred ponovno destabilizacijo regije. Iz Berlina sporočajo, da se z velikimi težavami zasuti politični jarki ne bi smeli spet odpreti. Zaradi tega da bi morala Unija na balkanski poti namesto refleksov nacionalnih držav ponuditi skupno ukrepanje. Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je ob koncu obiska v Bruslju opozoril na nevarnost, da bi se na Zahodnem Balkanu, kjer še ostajajo usedline iz časa razpada nekdanje Jugoslavije, med begunsko krizo varnostni položaj zaostril.
V evropski komisiji so po prvotnem načrtu nameravali opraviti pogovore zgolj s Slovenijo, Hrvaško, Makedonijo in Srbijo. Takšen regionalni kontekst se Pahorju ni zdel primeren, zato je zahteval udeležbo Avstrije in Nemčije, ki sta ključni za reševanje problema. To da ima še simboličen pomen, saj Slovenija noče biti v drugem geopolitičnem območju. »Problema v Sloveniji se ne da rešiti brez skupnega programa za regijo med Grčijo in Nemčijo,« je povedal Pahor. Prepričan je, da je »položaj v Sloveniji zdramil Bruselj«.
